Mediji in osnovnošolci

V ZDA (Rideout, et al – Generation M2, 2010) so tako mladi čedalje več izpostavljeni medijem. Leta 2005 so mladi med 8 do 18 let povprečno prebili na dan 6 ur in 21 minut. Leta 2010 se je ta čas povečal na 7 ur in 38 minut. V tem času uspejo mladi biti izpostavljeni kar 8 ur in 33 minut medijskim vsebinam, kar je več kot zaposleni človek preživi povprečno na delovnem mestu (tipičen delovnik je le pet dnevni, medijskim vsebinam pa so mladi izpostavljeni vsak dan). Povečanje je izjemno, saj predstavlja skoraj 2 uri več dnevno v razponu 5 let od zadnjega merjenja. Povečanje je predvsem posledica povečanja v naslednjih podpostavkah:

  • 24 minut več dnevno za video igrice
  • 27 minut več dnevno za računalnik
  • 38 min več dnevno za televizijo
  • 47 minut več dnevno za glasbo

Hkrati se je v ZDA v petih letih čas za branje zmanjšal s 43 na 38 minut (največji padec je bil pri branju revij od 14 minut na 9 minut in časopisja od 6 minut na 3 minute). Lastništvo mobilnega telefona 8-18 letnikov se je povečalo iz 39 % na 66 %, lastništvo I-padov in MP3 playerjev pa celo iz 18 % na 76%.

Otroci, ki več časa preživijo izpostavljeni medijem, v povprečju nižje ocene v šoli in nižjo samooceno zadovoljstva s samim seboj. Da bi povezanost potrdili, so raziskovalci mlade razdelili v tri skupine: majhne (pod tri ure), srednje (3-16 ure) in velike uporabnike medijev (nad 16 ur). Majhnih uporabnikov je 17 %, srednjih 63 % in velikih 21%.. Več kot polovico velikih uporabnikov medijev ima ocene nižje od dobro (3) (v angl C ali manj). Za primerjavo: majhnih uporabnikov medijev je s tako nizkimi ocenami več kot polovico manj (le 23%). Podobno so veliki uporabniki veliko bolj pogosto v težavah, imajo težave v duševnem razvoju, imajo omejeno sposobnost koncentracije in se večkrat dolgočasijo.

Rideout, Victoria J., Foehr, Ulla G. & Roberts, Donald F. (2010): Generation M2 – Media in the Lives of 8- to 18-Year-Olds. USA: A Kaiser Family Foundation Study. Dostopno prek: http://kff.org/other/event/generation-m2-media-in-the-lives-of/ (1.8.2015)

Ofcom-ova raziskava (2011) prikazuje, da je lastništvo pametnih telefonov 5-7 letnih otrok 3 %, 8-11 letnih 13 % in 12-15 letnih 35%. Raven samostojne (brez staršev) uporabe interneta je visoka. Kar 56 % 12-15 letnikov trdi, da internet uporablja večinoma samostojno. Kar 41 % jih lahko uporablja internet celo v svoji sobi. Večino otrok ima napravo za video igre (82 % 5-7 letnikov, 94% 8-11 letnikov in 91% 12-15 letnikov)

Ofcom (2012): Children and Parents Media Literacy Tracking Study –2011. London, UK: Ofcom – Independent regulator and competition authority for the UK communications industries. Dostopno prek: http://www.ofcom.org.uk/medialiteracyresearch. (1.8.2015)

Erjavec (2010) pojasnjuje, da se večina učencev ne zaveda, da jih medijska kultura vzgaja in izobražuje, saj deluje tudi prikrito in na nezavedni ravni. Kot utemeljuje: ” te razmere kličejo h kritičnemu pristopu, ki bi jih ozavestil o tem, kako mediji konstruirajo pomene, vplivajo na občinstvo in ga izobražujejo ter vsiljujejo sporočila in vrednote”. Kritična vzgoja za medije bi morala vključevati posredovanje veščin, potrebnih za analiziranje medijskih kod in konvencij, sposobnost za kritike stereotipov, dominantnih vrednot in ideologij ter kompetenc interpretiranja raznolikih medijskih pomenov in sporočil. Učitelji naj bi bili odgovorni za to, da osnovnošolke in osnovnošolce usposobijo za prepoznanje politične in ekonomske funkcije medijske kulture in upiranje obema.

Erjavec, Karmen (2010): Medijska pismenost osnovnošolk in osnovnošolcev v informacijski družbi. Sodobna pedagogika.

Delite med prijatelje!