Raziskava – Medijske navade gluhih in naglušnih ter slepih in slabovidnih oseb

Raziskava MEDIJSKE NAVADE GLUHIH IN NAGLUŠNIH TER SLEPIH IN SLABOVIDNIH OSEB

Podatkovna zbirka vsebuje kvalitativno in kvantitativno zbrane podatke. Kvalitativno je bilo izvedeno 23 intervjujev z gluhimi/naglušnimi ter slepimi/slabovidnimi osebami s pomočjo delno strukturiranega vprašalnika. V kvantitativnem delu smo zajeli mnenja 101 respondentov s 44 spremenljivkami (od teh je bilo 12 demografskih). Podatki so bili pridobljeni v okviru lokalnih društev gluhih/naglušnih in slepih/slabovidnih preko spletne ankete z ali brez prisotnosti anketarja med 1.6.2017 in 31.10.2017 v Sloveniji. V okviru pridobivanja in analize podatkov smo izpostavili naslednje tematike:

1)      povprečna dnevna izpostavljenost medijem,

2)      z mediji povezano deljenje informacij na spletu,

3)      raba družbenih omrežij,

4)      kritični pogled na medije,

5)      pripomočki pri uporabi medijev.

Ključne besede: mediji, gluhi, naglušni, slepi, slabovidni, družbena omrežja, deljenje informacij

Povzetek ključnih ugotovitev

Priloge so objavljene spodaj. Za več informacij smo dosegljivi. Ključne ugotovitve empiričnega dela raziskave so:

Izpostavljenost tradicionalnim medijem

  • Osebe z okvaro vida v povprečju sicer manj spremljajo TV (116 minut dnevno)  v primerjavi z osebami z okvaro sluha (125 minut), so pa več v prostoru, kjer je prižgana TV (več kot 2 uri in pol).
  • Praktično vsi intervjuvanci spremljajo predvsem slovenske najbolj popularne televizijske programe. Večinoma najprej navajajo SLO 1, 2 in tudi 3, nato sledita Kanal A in POP TV, ter Športni kanali.
  • Osebe z okvaro vida poslušajo radijski program več kot 3 ure dnevno, medtem ko osebe z okvaro sluha povprečno manj kot 1 uro dnevno. Dobra četrtina vseh anketiranih ne posluša radijskega programa, zgornja četrtina pa ga posluša več kot 3 ure dnevno.
  • Osebe z okvaro vida berejo dnevno povprečno manj kot pol ure, medtem, ko tisti z okvaro sluha 71 minut. V povprečju vseh anketiranih skupaj dobra tretjina vseh vprašanih ne bere tiskanih medijev, 20 % pa jih bere več kot 60 minut dnevno.

Računalnik, telefon, internet in objava informacij

  • Uporaba računalnika / tablice za učenje ali drugo delo je zelo pogosta in v povprečju znaša dnevno skoraj 3 ure. Celotna uporaba računalnika znaša še dodatnih 15 minut več dnevno. Za osebe z okvaro vida znaša uporaba računalnika več kot 3 ure in pol na dan.
  • Računalnika ali tablice ne uporablja približno desetina vprašanih, 2 uri ali več dnevno pa uporablja računalnik praktično polovica.
  • 70 % vprašanih ne igra video iger, malo manj kot 5 % pa igra video igre uro ali več dnevno.
  • Podobno je z uporabo interneta, kjer ga uporablja uro ali več skoraj dve tretjini vprašanih medtem, ko je 10 % takšnih, ki interneta ne uporabljajo.
  • Na družbenih omrežjih ni prisotna približno tretjina vprašanih, medtem ko je zgornja tretjina prisotna na družbenih omrežjih 45 minut ali več.
  • Katerikoli telefon za pogovarjanje uporabljajo vprašani skoraj uro in pol, za vse namene dve uri in četrt dnevno.
  • Dostop do interneta ima 90 % vprašanih, od tega jih ima 86 % neomejen dostop.
  • Dnevno pošljejo v poprečju 15 tekstualnih sporočil (okvara vida 10, okvara sluha 20).
  • Sedem od desetih respondentov uporablja pametni telefon z internetno povezavo.
  • Na internetu ima objavljen ime in priimek kar 62 % vseh anketiranih. Več kot polovica jih je že objavila informacije, ker so zaradi tega imeli ugodnosti. Več kot pet od desetih je že objavilo slike iz potovanj, doživetij in kar 28 % svoj selfie.

Kritični pogled in zaupanje v medije

  • Mnenja glede trditev »Dokler medij nudi novice / zabavo, ni pomembno, kdo je lastnik ali kako je financiran« so v povprečju praktično na sredini (3.19).
  • Anketirani malo manj ne verjamejo kot verjamejo novicam na TV, časopisih, radiju, na spletu, pri čemer so si rezultati glede različnih medijev med seboj zelo podobni. Odstopanja od povprečja so velika. Povprečno so ocene zelo blizu sredinske vrednosti. Še najmanj verjamejo novicam na družbenih omrežjih.

Pripomočki in spremljanje medijev

  • Velika večina intervjuvancev (skoraj vsi) so mnenja, da jim mediji izboljšujejo življenje. Med razlogi navajajo predvsem »mora vedeti, kaj se dogaja«, »sprostitev«, »pozabi na bolečine«, »zabavo« in »užitek«.
  • Praktično vsem anketiranim je internet izboljšal življenje. Mobilni telefon in novi tehnološki pripomočki pa jim v veliki večini koristijo.
  • Dobra tretjina intervjuvancev uporablja pripomočke. Večinoma so to preprosti pripomočki kot so povečala, bralniki in slušni aparati.
  • Povečini ne poznajo dobro vse tehnološke naprave – pripomočke (so jim predragi, zato se z njimi ne ukvarjajo).
  • Če bi imeli več denarja, bi si večina kupila nove pripomočke, pri čemer ni bistvenih razlik med osebami z okvaro sluha in osebami z okvaro vida.
  • Niso enotni, kateremu mediju bi se najtežje odrekli (telefon, TV ali radio).

Spremljanje novic

  • Novice so za anketirane velikega pomena, zato je spremljanje za večino zelo intenzivno, kar lahko pojasnjuje tudi veliko izpostavljenost medijem in obratno.
  • So prevladujočega mnenja, da so novice prikazane negativno (do tega so tudi kritični).
  • Verjamejo približno polovici novic, ki jih slišijo oz. vidijo.

Družbena omrežja

  • V povprečju so na družbenih omrežjih vprašani 70 minut dnevno. Tisti, ki uporabljajo internet in družbena omrežja (dobra polovica), jih uporabljajo zelo veliko, nekateri tudi vseskozi .
  • Približno polovica intervjuvanih ima odprt profil in praktično vsi izmed teh ga imajo odprtega pod resničnimi podatki. Uporaba je večinoma zaradi zabave, jim pa po navedbah olepšuje življenje. Nekateri so na družbenih omrežjih praktično večino časa.

Med mogočimi omejitvami in povezanimi izboljšavami navajajo:

  • novice v spletnih časopisih pogosto niso dostopne slepim in slabovidnim,
  • preveč reklam s povezavami na spletu, ki ovirajo slepe in slabovidne,
  • kjer predajo informacije, je pomembno, da jih tudi govorno povedo (na primer pri poročilih pokažejo občasno le sliko, ki pa je ne opišejo),
  • več govornih oddaj za slepe,
  • vse, kar je tuje, je potrebno sinhronizirati,
  • opisovanje po televiziji za slepe,
  • ko se govori (oddaje, izjave, …) bi potrebovali tolmača ali podnapise za gluhe in naglušne

Celotno poročilo je dosegljivo: http://pismenost.si/pdf/Raziskava_Medijske_navade_gluhih_naglušnih_slepih_slabovidnih_2017.pdf

Stisnjena datoteka ZIP vsebuje: http://pismenost.si/pdf/Priloga1-GS_2017.zip

Raziskava GS Priloga1-GS_2017_kvalitativna_raziskava.docx
Raziskava GS Priloga2-GS_2017_kvantitativna_raziskava.docx
Delite med prijatelje!