Ofcom (2006). Media Literacy Audit: Report on media literacy of disabled people. London, UK: Ofcom – Independent regulator and competition authority for the UK communications industries. Dostopno prek: https://www.ofcom.org.uk/research-and-data/media-literacy-research/adults/disabled
Vodilna institucija Ofcom v Veliki Britaniji raziskuje medijsko pismenost in povezanost izpostavljenosti ter dostopnosti medijev z življenjem različnih skupin prebivalstva. Zelo pomembne raziskave Ofcom izvaja tudi na področju invalidnosti. Ofcom (2006) je tako izvedla raziskavo Medijska pismenost invalidnih oseb. Ugotavljajo, da so invalidne osebe pod 65 leti v povprečju gledale 25 ur TV na teden, kar je okvirno 20 % več kot neinvalidne osebe. 3 izmed 5-ih invalidnih oseb trdijo, da nimajo nobenih pomislekov glede vsebine na TV v nasprotju z 2/5 neinvalidnih oseb. Invalidne osebe okvirno poslušajo radio 18 ur na teden v primerjavi s 15 urami na teden neinvalidnih oseb. Drugih večjih razlik med invalidi in neinvalidi raziskava ni pokazala.
Ofcom (2013). Disabled consumers’ ownership of communications services: A Consumer Experience report. London, UK: Ofcom – Independent regulator and competition authority for the UK communications industries. Dostopno prek: https://www.ofcom.org.uk/__data/assets/pdf_file/0031/67954/disabled_consumers_report.pdf.
Ofcomovo poročilo (2013) prikazuje rezultate raziskave, opravljene med invalidnimi osebami glede komunikacijskih storitev in naprav. Komunikacijske storitve invalidi uporabljajo manj kot neinvalidi. Zanimivo je, da le 55 % gospodinjstev, kjer živijo invalidi, dostopa do interneta v primerjavi s 83 % neinvalidov. Tudi lastništvo računalnika je manjše pri invalidnih osebah. Osebe z okvaro sluha imajo nadpovprečno pogosto lastništvo pametnih telefonov in plačljive TV in interneta. Po drugi strani pa imajo osebe z okvaro vida nadpovprečno lastništvo osebnega računalnika in dostopa do interneta (Ofcom, 2013). Hkrati te osebe tudi več uporabljajo internet in družbeno omrežje, manj pa televizijo.
Ofcom (2015a). Disabled consumers’ use of communications services: A Consumer Experience report. London, UK: Ofcom – Independent regulator and competition authority for the UK communications industries. Dostopno prek: https://www.ofcom.org.uk/research-and-data/multi-sector-research/accessibility-research/disabled-consumers-ownership-comms-services.
V raziskavi Ofcom-a iz leta 2015 (Ofcom, 2015a) so zajeli mnenja 4000 invalidnih oseb in 16000 neinvalidnih oseb. Osebe z okvarami sluha so tudi leta 2015 imele nižji odstotek dostopa do interneta ter nižji odstotek lastništva pametnih telefonov. Osebe z okvaro vida pa so imele manjšo uporabo storitev plačljive TV. Podobno so Okoni in drugi (2015) izvedli raziskavo med starejšimi ljudmi. Preučevali so izkušnje starejših oseb z okvaro vida in njihovo uporabo interneta s kvalitativno raziskavo. Avtorji ugotavljajo, da se osebe s tovrstno okvaro veliko manj vključujejo na splet, kar bi lahko povzročilo večji razkorak in odtujenost. Mlajšo generacijo so preučevali Asuncion in drugi (2012). Avtorji so ugotovili, da so družbeni mediji zelo popularni med študenti, ki so invalidi. Med spletnimi portali sta najbolj popularna youtube in facebook. Vsakega anketirani uporabljajo povprečno 12 ur na teden za osebno uporabo in 6 ur na teden za izobraževanje.
Ofcom (2015b). Ofcom Mystery Shopping: Information on telecommunications services for disabled consumers. London, UK: Ofcom – Independent regulator and competition authority for the UK communications industries. Dostopno prek: https://www.ofcom.org.uk/research-and-data/telecoms-research/accessibility/mystery-shopping-telecoms-disabled.
Na področju dostopnosti naprav je Ofcom (2015b) izvedel tudi zanimivo študijo s skrivnostnim kupcem. Rezultati raziskave skrivnostni kupec na področju informacijsko-telekomunikacijskih storitev za invalide v VB prikazujejo razvito metodologijo merjenja kvalitete zagotavljanja enakih možnosti s predlogi izboljšav. Študija ugotavlja, da ponudniki telekomunikacijskih storitev ne omogočajo primerne podpore invalidom z različnimi omejitvami. Študija predstavlja referenčni primer mogočih izboljšav ponudnikov IKT storitev.
Prop in drugi (1981): Media Development Project for the Hearing Impaired: Project Update.University of Nebraska—Lincoln. Dostopno prek: https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/016264347900200403.
Prop in drugi (1981) so analizirali odgovore na anketni vprašalnik 100-tih učiteljev gluhih otrok in ugotovili možnosti za izboljšave v učenju. Hkrati so opozorili tudi na nujnost dodatnih raziskav, možnosti uvajanja tehnologij ter mogočih izzivov v povezavi z njimi. V zvezi z učenjem oseb z okvaro vida je Chester (2012) zapisal »Smernice za ugotavljanje posebnih potreb študentov z okvaro vida v osnovnih in srednjih šolah».
Invalidi, starejši in druge osebe s posebnimi potrebami (2007). Statistični urad Republike Slovenije – Stat.si. . Dostopno prek: www.stat.si/doc/pub/invalidi-2007-SLO.pdf.
V Sloveniji so na Statističnem uradu izdelali dokument (Invalidi, starejši in druge osebe s posebnimi potrebami, 2007), ki podaja definicije invalidnosti, pregled zakonov in predpisov ter podatke glede zaposlovanja invalidov, poškodb pri delu, socialnega varstva in poklicnih bolezni.
Tabaj, Aleksandra in Cugelj Robert (2016): Izenačevanje možnosti invalidov – evalvacija izvajanja postopkov pridobivanja tehničnih pripomočkov in prilagoditve vozila v okviru ZIMI. Soča. . Dostopno prek: www.stat.si/doc/pub/invalidi-2007-SLO.pdf.
Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu – Soča (Tabaj in Cugelj, 2016) so naredili poglobljeno analizo rezultatov izvajanja zakona o izenačevanju možnosti invalidov, ki predpisuje sofinanciranje tehničnih pripomočkov. V dokumentu so navedene težave in predlogi mogočih izboljšav ter analiza podatkov upravnih enot in fokusnih skupin.
