Smernice in priporočila
»V zadnjih letih se pediatri pri svojem delu vedno pogosteje srečujemo z otroki in mladostniki, ki imajo zaradi neprimerne uporabe naprav z zasloni (zaslonov) različne težave. Posebej izstopajo predšolski otroci, ki imajo zaradi neprimerne uporabe zaslonov odstopanja že zgodaj v razvoju. Naslavljanje te izredno aktualne problematike terja poenotene in strokovne usmeritve« so zapisali na Zdravniški zbornici Slovenije (2021). 
Prve nacionalne smernice, ki so jih pripravili primarni pediatri iz Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo pod okriljem Odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije skupaj s strokovnjaki z drugih področij, si lahko v celoti preberete tukaj (Zdravniška zbornica Slovenije 2021).
Ne spreglejte:
- Časovna priporočila za uporabo zaslonov v prostem času
- Starejši otroci in mladostniki
- Priporočila za uporabo zaslonov v šolah
- Priporočila za uporabo zaslonov v času pouka na daljavo
- Zdrave (družinske) navade uporabe zaslonov
- Škodljivi dogodki, povezani z uporabo interneta
- Znaki prekomerne uporabe zaslonov, ki zahtevajo strokovno pomoč
Erjavec (2010) pojasnjuje, da se večina učencev ne zaveda, da jih medijska kultura vzgaja in izobražuje, saj deluje tudi prikrito in na nezavedni ravni. Kot utemeljuje: ” te razmere kličejo h kritičnemu pristopu, ki bi jih ozavestil o tem, kako mediji konstruirajo pomene, vplivajo na občinstvo in ga izobražujejo ter vsiljujejo sporočila in vrednote”. Kritična vzgoja za medije bi morala vključevati posredovanje veščin, potrebnih za analiziranje medijskih kod in konvencij, sposobnost za kritike stereotipov, dominantnih vrednot in ideologij ter kompetenc interpretiranja raznolikih medijskih pomenov in sporočil. Učitelji naj bi bili odgovorni za to, da osnovnošolke in osnovnošolce usposobijo za prepoznanje politične in ekonomske funkcije medijske kulture in upiranje obema.
Erjavec, Karmen (2010): Medijska pismenost osnovnošolk in osnovnošolcev v informacijski družbi. Sodobna pedagogika.
Zdravniška zbornica Slovenije (2021): Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Dostopno prek: https://www.zdravniskazbornica.si/informacije-publikacije-in-analize/zasloni
Učni načrti
Unesco poudarja, da je zagotoviti državljanom spretnosti, potrebne za kritično razmišljanje o medijih in informacijah v digitalni dobi eden od odločilnih izzivov našega časa. V ta namen so v letu 2021 izdali prenovljeno različico učnega načrta (Media and information literate citizens: think critically, click wisely!), ki je zasnovana tako, da izobraževalnim sistemom v razvitih državah in državah v razvoju nudi okvir za krepitev usposabljanja na področju medijske in informacijske pismenosti (MIL). Primeren je za učitelje in učence v formalnih, priložnostnih in neformalnih oblikah izobraževanja, tako na spletu kot zunaj njega.
Gre za drugo izdajo Unescovega učnega načrta, ki so ga izdali Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) in partnerji, v kateri opozarjajo, kako lahko MIL prispeva h kritičnemu vključevanju ljudi v informacije za pospeševanje ciljev trajnostnega razvoja (SDG). Prav tako se skušajo odzvati na razvoj na družbenih in digitalnih področjih, vključno z umetno inteligenco, pa tudi vprašanji zasebnosti. Vse večji pomen priznavajo tudi družbenim kompetencam, kot so (Unesco 2021):
- digitalno državljanstvo
- izobraževanje za trajnostni razvoj
- kulturna pismenost in medkulturne kompetence
- naravoslovna pismenost
- eksponentni porast v dezinformacijah in spletnem sovražnem govoru.
Grizzle, Alton, Wilson, Carolyn et al. (2021): Media and information literate citizens: think critically, click wisely! France, United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization (UNESCO). Dostopno prek: https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000377068
Raziskave medijske pismenosti otrok in projekti
Zakon o komunikacijah iz leta 2003 je Ofcomu naložil odgovornost za spodbujanje in izvajanje raziskav na področju medijske pismenosti. Ofcomove vsakoletne raziskave o medijski pismenosti otrok, ki so se začele 2006, prispevajo k izpolnjevanju te dolžnosti.
Poročilo Otroci in starši: poročilo o uporabi in odnosu medijev 2022 (Children and parents: media use and attitudes report 2022) obravnava uporabo medijev, odnos in razumevanje med otroki in mladimi, starimi od 3 do 17 let. Vključuje ugotovitve o pogledih staršev na uporabo medijev s strani njihovih otrok in dognanja o tem, kako starši otrok in mladostnikov, starih od 3 do 17 let, spremljajo in upravljajo uporabo medijev s strani svojih otrok. Namen poročila je zagotoviti celovito sliko medijskih izkušenj otrok v letu 2021 kot referenco za načrtovalce medijske produkcije, oblikovalce politik, akademike in širšo javnost (Ofcome 2022).
Ofcomov Projekt Medijska življenja otrok (Children’s Media Lives) si prizadeva slediti isti skupini otrok, starih od 8 do 18 let, s katerimi vsako leto posnamejo intervjuje, da bi spoznali njihove medijske navade in stališča. Raziskava se je začela leta 2014 kot način zagotavljanja manjšega, bogatega in podrobnega kvalitativnega dopolnila Ofcomovim kvantitativnim raziskavam medijske pismenosti. V raziskavi pridobivajo podatke o motivacijah in kontekstih uporabe medijev ter o tem, kako so mediji vpeti v vsakdanje življenje in domače okoliščine respondentov. Projekt zagotavlja tudi bogate podrobnosti o tem, kako se medijske navade in odnos otrok skozi čas spreminjajo, zlasti z vidika njihovega čustvenega in kognitivnega razvoja. V 2022 so vzorec še povečali (iz 18 na 21), da bi lahko raziskali medijsko življenje otrok v širšem razponu okoliščin, vključno z dodatnimi ranljivostmi (Ofcome 2022).
Nacionalna raziskava fundacije Kaiser Family je pokazala, da se je s tehnologijo, ki omogoča skoraj 24-urni dostop do medijev, medtem ko otroci in najstniki živijo svoje vsakdanje življenje, količina časa, ki ga mladi preživijo z zabavnimi mediji, dramatično povečala, zlasti med mladimi iz manjšin. Danes 8-18-letniki v običajnem dnevu (več kot 53 ur na teden) porabijo povprečno 7 ur in 38 minut na zabavnih medijih. In ker toliko časa porabijo za “medijsko večopravilnost” (uporabljajo več kot en medij hkrati), jim dejansko uspe v teh 7 ur zapakirati skupno 10 ur in 45 minut medijske vsebine.
Generacija M2: Mediji v življenju 8- do 18-letnikov (Generation M2: Media in the Lives of 8- to 18-Year-Olds) je tretja v nizu obsežnih, nacionalno reprezentativnih raziskav Fundacije o uporabi medijev pri mladih. Vključuje podatke iz vseh treh valov študije (1999, 2004 in 2009) in je med največjimi in najobsežnejšimi javno dostopnimi viri informacij o uporabi medijev med ameriško mladino.
V ZDA (Rideout, et al. – Generation M2, 2010) so leta 2005 mladi med 8 do 18 let stari povprečno uporabljali različne medije 6 ur in 21 minut dnevno. Leta 2010 se je ta čas povečal na 7 ur in 38 minut. V tem času uspejo mladi biti izpostavljeni kar 8 ur in 33 minut medijskim vsebinam, kar je več kot zaposleni človek preživi povprečno na delovnem mestu (tipičen delovnik je le pet dnevni, medijskim vsebinam pa so mladi izpostavljeni vsak dan). Povečanje je izjemno, saj predstavlja skoraj 2 uri več dnevno v razponu 5 let od zadnjega merjenja. Povečanje je predvsem posledica povečanja v naslednjih podpostavkah:
- 24 minut več dnevno za video igrice
- 27 minut več dnevno za računalnik
- 38 min več dnevno za televizijo
- 47 minut več dnevno za glasbo
Hkrati se je v ZDA v petih letih čas za branje zmanjšal s 43 na 38 minut (največji padec je bil pri branju revij od 14 minut na 9 minut in časopisja od 6 minut na 3 minute). Lastništvo mobilnega telefona 8-18 letnikov se je povečalo iz 39 % na 66 %, lastništvo I-padov in MP3 playerjev pa celo iz 18 % na 76%.
V sklopu raziskave je nastal tudi video Profiles of Generation M2, ki raziskuje močno silo, ki jo lahko imajo mediji v življenju najstnikov in mladostnikov. Trije mladi, ki so profilirani, pojasnjujejo, katere vrste medijev uporabljajo – kot so pametni telefoni, računalniki, TV, video igre – koliko časa preživijo z mediji in kakšen vpliv imajo na njihova življenja. Ta videoposnetek je bil prikazan na dogodku Kaiser Family Foundation 20. januarja 2010 ob objavi poročila “Generacija M2: Mediji v življenju 8- do 18-letnikov.”
Otroci, ki več časa preživijo izpostavljeni medijem, v povprečju nižje ocene v šoli in nižjo samooceno zadovoljstva s samim seboj. Da bi povezanost potrdili, so raziskovalci mlade razdelili v tri skupine: majhne (pod tri ure), srednje (3-16 ure) in velike uporabnike medijev (nad 16 ur). Majhnih uporabnikov je 17 %, srednjih 63 % in velikih 21%.. Več kot polovico velikih uporabnikov medijev ima ocene nižje od dobro (3) (v angleščini to pomeni C ali manj). Za primerjavo: majhnih uporabnikov medijev je s tako nizkimi ocenami več kot polovico manj (le 23%). Podobno so veliki uporabniki veliko bolj pogosto v težavah, imajo težave v duševnem razvoju, imajo omejeno sposobnost koncentracije in se večkrat dolgočasijo.
Ofcom-ova raziskava (2012) prikazuje, da je lastništvo pametnih telefonov 5-7 letnih otrok 3 %, 8-11 letnih 13 % in 12-15 letnih 35%. Raven samostojne (brez staršev) uporabe interneta je visoka. Kar 56 % 12-15 letnikov trdi, da internet uporablja večinoma samostojno. Kar 41 % jih lahko uporablja internet celo v svoji sobi. Večino otrok ima napravo za video igre (82 % 5-7 letnikov, 94% 8-11 letnikov in 91% 12-15 letnikov).
KFF (Kaiser Family Foundation) (2010): Profiles of Generation M(2). Dostopno prek: https://www.kff.org/other/video/video-profiles-of-generation-m2/.
Ofcom (2012): Children and Parents Media Literacy Tracking Study – 2011. London, UK: Ofcom – Independent regulator and competition authority for the UK communications industries. Dostopno prek: https://www.ofcom.org.uk/research-and-data/media-literacy-research.
Ofcome (2022): Children and parents: media use and attitudes report 2022. Dostopno prek: https://www.ofcom.org.uk/research-and-data/media-literacy-research/childrens/children-and-parents-media-use-and-attitudes-report-2022.
Ofcom (2022): Children’s Media Lives. Dostopno prek: https://www.ofcom.org.uk/research-and-data/media-literacy-research/childrens/childrens-media-lives
Rideout, Victoria J., Foehr, Ulla G. & Roberts, Donald F. (2010): Generation M2 – Media in the Lives of 8- to 18-Year-Olds. USA: A Kaiser Family Foundation Study. Dostopno prek: http://kff.org/other/event/generation-m2-media-in-the-lives-of/.
Drugo
Otrok in knjiga je strokovna revija s področja mladinske književnosti, književne vzgoje ter tudi medijev, ki so povezani s knjigo, ki izhaja od leta 1972. Izdajajo jo Mariborska knjižnica (kjer je ves čas tudi sedež uredništva), Pedagoška fakulteta v Mariboru in Pionirska knjižnica, enota Knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani.
