Mediji in srednješolci v Sloveniji

Mediji in srednješolci v Sloveniji 2024

V poročilu Mediji in srednješolci v Sloveniji, dostopnem tukaj, so predstavljeni v letu 2024 zbrani primarni podatki v obliki stališč, mnenj in ocen srednješolcev na nacionalni ravni, zadevajoč njihove osebne izkušanje, prakse in poglede v povezavi z mediji ter določna življenjska področja (psihofizično počutje, vedenje itd.). Akumulacija te statistične baze s fokusom na omenjeni ranljivi skupini se je v okviru Infrastrukturnega programa – zbiranje, vodenje in arhiviranje podatkov o medijski pismenosti realizirala že drugič. Popis stanja in trendov v domačem okolju ter primerljivost rezultatov aktualnih analiz z ugotovitvami po Mateji Rek in Kristini Milanovski Brumat (2016) pa predstavljata pomenljivo podporo in doprinos k znanosti v slovenskem prostoru. Sveženj meritev ne odpira le priložnosti za nadaljnjo raziskovalno delo, temveč služi kot izhodišče za razvoj, načrtovanje in implementacijo ustreznih pobud, smernic, učnih načrtov in vzgoje medijskega opismenjevanja v državi. Lastne podatke dopolnjujemo tudi z nekaterimi ugotovitvami Statističnega urada RS (SURS) in dela Mladina 2020 po Lavrič et al. (2021).

Ključne besede: mediji, srednješolci, izpostavljenost medijem, medijske navade, medijska vzgoja, medijska pismenost, spletne prakse, spletno nasilje, zaupanje v medije, preverjanje informacij, refleksivnost, delinkventno vedenje.

Povzetek ključnih ugotovitev:

Ugotovitve se nanašajo na spremenljivke v obliki subjektivnih stališč, mnenj in ocen vzorca raziskave Mediji in srednješolci v Sloveniji, analizirane z uporabo metod opisne statistike. Vzorčnih povezav nismo preverjali, rezultati zato niso posplošljivi na celotno populacijo.

Izpostavljenost medijem

• Respondenti srednješolci dnevno v povprečju 235,32 minut (3ure in 55,32 minut) uporabljajo mobilni telefon za vse namene, 140,38 minut (2 uri in 20,38 minut) poslušajo glasbo, 104,29 minut (1 uro in 44,29 minut) koristijo računalnik ali tablico (za vse namene), 97,86 minut (1 uro in 37,86 minut) gledajo televizijo, video ali filme (posnetke ali v živo), 32,42 minut predvajajo radio, 18,83 minut berejo revije, časopise in ostale tiskovine.
• Na običajen dan večina ali 96,00 % respondentov srednješolcev uporablja mobilni telefon (za vse namene) vsaj 1 uro. 71,38 % jih to napravo koristi vsaj 3 ure. Aktivnosti se v povprečju najdlje posvečajo vprašani meščani (243,95 minut), ženske (254,17 minut) in dijaki drugega letnika (243,04 minut).
• Na običajen dan 58,95 % respondentov srednješolcev ne bere tiskovin. 22,19 % jih to počne 15 minut, 18,86 % še dlje. Aktivnosti pa se v povprečju najdlje posvečajo vprašani podeželani (21,60 minut) in dijaki zadnjega letnika (29,88 minut). Pri spolu večjih razlik ni.
• Respondenti srednješolci so v povprečju dnevno ali 142,42 minut (2 uri in 22,42 minut) prisotni na družbenih omrežjih, 73,88 minut (1 ura in 13,88 minut) so pasivno izpostavljeni televiziji, 67,75 minut (1 uro in 7,75 minut) uporabljajo računalnik ali tablico za učenje ali drugo delo, 69,04 minut (1 uro in 9,04 minut) igrajo video igre (na katerikoli napravi) in 55,76 minut igrajo igre z nasilno vsebino (streljanje, pretepanje).
• Na običajen dan večina ali 70,84 % respondentov srednješolcev igra video igre vsaj 15 minut. 38,98 % jih to počne najmanj eno uro, 21,13 % pa dve uri in več. Tej aktivnosti se v povprečju najdlje posvečajo vprašani meščani (76,07 minut), moški (106,23 minut) in dijaki prvega letnika (79,60 minut).
• Na običajen dan je večina ali 74,93 % respondentov srednješolcev v prostoru, v katerem je prižgana televizija, vsaj 15 minut, 37 % pa 1 uro in več. V tem oziru so mediju v povprečju najdlje izpostavljeni vprašani meščani (84,44 minut), moški (74,50 minut) in dijaki prvega letnika (82,72 minut).
• Na običajen dan je večina ali 96,72 % respondentov srednješolcev prisotnih na družbenih omrežjih vsaj 15 minut, 76,63 %  najmanj eno uro in polovica ali 50,75 % 2 uri in več. Aktivnosti se v povprečju najdlje posvečajo vprašani meščani (152,69 minut), ženske (162,32 minut) in dijaki drugega letnika (154,42 minut).

Objava informacij in fotografij/video posnetkov

• Od respondentov srednješolcev jih ima na spletu objavljeno svoje ime in priimek 84,45 %, svoj kraj bivanja 14,20 %, svojo telefonsko številko 12,66 %, svojo letnico rojstva 44,11 %, vsaj eno svojo sliko z imenom in priimkom 36,69 % in svoj selfie oziroma posnetek samega sebe 46,69 %.
• 71,94 % vprašanih na spletu še ni objavilo informacij, kaj delajo zadnje čase. 14,97 % jih je imelo glede tega pomisleke, vendar so to nazadnje storili, 13,09 % jim je bilo to v veselje.
• 83,67 % vprašanih na spletu še ni objavilo informacij, kako se počutijo na splošno.
• 82,51 % vprašanih na spletu še ni objavilo informacij, kako se počutijo glede dela ali šole.
• 42,23 % vprašanih na spletu še ni objavilo svojih fotografij s potovanj, doživetij. 35,42 % je bilo to v veselje, 22,35 % je imelo glede tega nekaj pomislekov, vendar so to nazadnje storili.
• 83,46 % vprašanih na spletu še ni objavilo svoje fotografije v provokativni pozi.
• 76,54 % vprašanih na spletu še ni objavilo svojih osebnih podatkov, kot so ime, priimek, mail, da bi s tem pridobili ugodnosti pri nakupu.
• 70,59 % vprašanih na spletu še ni objavilo fotografij ali videov drugih, ko so jih ujeli delati nekaj nenavadnega, zabavnega. 14,98 % je imelo pri tem nekaj pomislekov, vendar so to nazadnje storili. 14,43 % jim je bilo to v veselje.

Preverjanje informacij ob prvem obisku spletnih strani

• Od respondentov srednješolcev jih ob prvem obisku strani 28,20 % preveri http ali IP naslov spletne strani, 38,20 % informacije preko drugih spletnih strani, 30,41 % namen in verodostojnost avtorjev spletne strani (lastništvo, avtorstvo), 23,45 % pa uporabi spletne strani, aplikacije ali vtičnike v brskalnikih, specializirane za preverjanje dejstev. Dijaki vzorca večinoma upoštevajo svoj splošen občutek in izgled strani (78,13 %) ter  preverijo ali so informacije skladne z njihovim obstoječim znanjem (63,99 %), skoraj polovica pa jih vpraša druge, ali so ti že obiskali izbrano spletno stran (49,69 %).
• Kateregakoli od zgoraj navedenih ukrepov ob prvem obisku spletne strani v največji meri izvajajo dijaki vzorca prvih letnikov in tisti, živeči na podeželju. Preverjanje http ali IP naslova spletne strani, skladnosti informacij z lastnim obstoječim znanjem, namen in verodostojnost avtorjev spletne strani izvaja več ženskih respondentov. Slednje se tudi enkrat pogosteje (67,50 %) v primerjavi z moškimi (32,50%) posvetujejo z drugimi, ali so že obiskali izbrano spletno stran. Obratno pa vzorec dijakov v večji meri preverja informacije preko drugih spletnih strani, upošteva lasten občutek in izgled spletne strani ter uporablja spletne strani, aplikacije ali vtičnike v brskalnikih, specializirane za preverjanje dejstev.
• Zaupanje respondentov srednješolcev v medije je bolj negativno, kajti pri vseh štirih predpostavkah, nanašajočih se na to tematiko, znaša povprečje ocen na 5-stopenjski Likertovi lestvici manj od sredinske vrednosti 3. Najbolj sicer odobravajo trditev, da ob gledanju televizijskih novic navadno verjamejo tistemu, kar vidijo – povprečje ocen na 5-stopenjski Likertovi lestvici pri tem odgovoru znaša 2,73. Najmanj pa verjamejo temu, kar vidijo ali preberejo na družbenih omrežjih – povprečje ocen na povprečje ocen na 5-stopenjski Likertovi lestvici pri tem odgovoru znaša 2,18. Prav tako se vprašani pri trditvi nepomembnosti lastništva in financiranja medija v povprečju odgovorov s tem v večini bolj ne strinjajo.
• Večjih odklonov v povprečnih vrednostih pri upoštevanju izbranih demografskih značilnosti vzorca (kraj bivanja/spol/letnik) ni moč zaznati. Izpostavimo lahko, da so tisti, ki prihajajo s podeželja sicer v splošnem malenkost bolj nagnjeni k večjemu zaupanju v medije in pomenu financiranja in lastništva medija pripisujejo manjši pomen (2,73). Ženske (2,81) pa nekoliko bolj zaupajo televizijskim in časopisnim novicam, kot moški (2,68) in tisti, ki so se opredelili kot drugo (2,65).

Zdravje in sposobnost zbranosti, organizacije

• Ohranjanje pozornosti, sledenje navodilom, organiziranost, izgubljanje stvari in pozabljivost respondentov srednješolcev očitno ni težava večine, kajti pri vseh petih predpostavkah, nanašajočih se na to tematiko, znaša povprečje ocen na 5-stopenjski Likertovi lestvici manj od sredinske vrednosti 3, pri čemer 1 pomeni Sploh se NE strinjam in 5 Popolnoma SE strinjam. Kljub temu opazimo, da so te številke relativno visoke in alarmantne, kot na primer Veliko pozabljam (2,77) in  S težavo ohranjam pozornost (2,71). S trditvijo Moje zdravje je odlično pa se vprašani v povprečju odgovorov, ki znaša 3,52, v večji meri očitno bolj strinjajo kot ne.
• Večjih odklonov v povprečnih vrednostih pri upoštevanju izbranih demografskih značilnosti vzorca (kraj bivanja/spol/letnik) ni moč zaznati. Izpostavimo lahko, da se s trditvijo Moje zdravje je odlično v največji meri strinjajo moški, ki so na tem področju dosegli povprečno vrednost odgovorov 3,76. Največ težav z ohranjanjem pozornosti imajo respondenti, ki živijo v mestu (2,79) in ženske (2,8), najmanj pa tisti iz prvih letnikov (2,60). Stvari manj izgubljajo moški (2,37), živeči na podeželju (2,49) in tisti, ki obiskujejo tretji (2,40) ali četrti (2,40) letnik. Ženske (2,91), živeči na podeželju (2,80) in drugi letniki (2,93) več pozabljajo.

Zadovoljstvo z življenjem

• Večina respondentov srednješolcev pozitivno gleda na svoje zdravje.
• Pri trditvi Življenje je prazno in zame brez pomena so respondenti srednješolci v povprečju odgovorov na 5-stopenjski Likertovi lestvici dosegli vrednost 2,13. Večjih odklonov v povprečnih vrednostih pri upoštevanju izbranih demografskih značilnosti vzorca (kraj bivanja/spol/letnik) ni moč zaznati. Izpostavimo lahko, da se s to predpostavko manj istovetijo moški (2,02) in tisti iz tretjega (2,02) in četrtega (2,06) letnika.
• Respondenti srednješolci so na temo zadovoljstva z življenjem pri izbranih trditvah na 5-stopenjski Likertovi lestvici, na kateri 1 pomeni Sploh se ne strinjam in 5 Popolnoma se strinjam, dosegli sledeče povprečne vrednosti:

-3,02 pri Želim si spremeniti potek svojega življenja,

-3,39 pri Zadovoljen/zadovoljna sem s tem, kje v življenju sem v tem trenutku,

-2,85 pri Zdi se mi, da imajo ljudje okoli mene boljše življenje,

-3,60 pri S svojim življenjem sem zadovoljen/zadovoljna,

-3,37 pri Če bi lahko preživel/a svoje življenje znova, bi marsikaj spremenil/a,

-3,40 pri Všeč mi je, kako poteka moje življenje.

Pripadnost Evropski uniji in spremljanje informativnih vsebin

• Večina respondentov srednješolcev se najbolj strinja s predpostavko, da se počutijo kot državljani Evropske unije, pri kateri so dosegli povprečje v vrednosti 3,41. Na tem področju sicer očitno nekoliko manj poznajo svoje pravice in dolžnosti, povezane z državljanstvom Evropske unije (2,93), prav tako pa je relativno nizka tudi njihova obveščenost o političnem odločanju EU (2,39). Vprašani glede na rezultate medije v večji meri uporabljajo predvsem za zabavo, pri čemer znaša povprečje njihovih odgovorov 3,36. Večina informativne vsebine v slovenskih (2,29) in v tujih (2,40) medijih ne spremlja redno.

Učni uspeh in povprečne ocene

• Povprečen lanskoletni učni uspeh respondentov vzorca znaša 3,73 na lestvici od 1 do 5.
• Povprečna najpogostejša lanskoletna ocena respondentov vzorca znaša 3,41 na lestvici od 1 do 5.

Zaželeno in nezaželeno vedenje

• Intenzivno telesno dejavnih vsaj 20 minut na dan je bilo v zadnjem mesecu skoraj na dnevni ravni 33,69 % srednješolcev vzorca. 16,02 % je to počelo 20-krat, 19,66 % 10-krat, 11,14 % 5-krat, 8,60 % 3-krat, 5,90 % enkrat na mesec, 5,00 % pa nikoli.
• Ne glede na kraj bivanja, spol in letnik je največ dijakov respondentov odgovorilo, da so intenzivno aktivni 20 minut dnevno skoraj vsak dan v mesecu. Pri tem je bilo največ ali 435 tistih, ki živijo na podeželju, in 354 meščanov. Med njimi je večina ali 432 moških, 310 žensk in 41 tistih, ki so se opredelili kot drugo. Večina ali 326 obiskuje prvi letnik, 198 drugi, 168 tretji in 101 četrti.
• 15,94 % srednješolcev vzorca je v zadnjem mesecu kadilo cigarete, cigare, električne cigarete in podobno skoraj vsak dan. 61,52 % vprašanih to ni počelo nikoli.
• Med dijaki respondenti, ki v zadnjem mesecu nikoli niso kadili, je več ali 836 oseb iz podeželja, kot tistih, živečih v mestih (600). Redno ali skoraj vsak dan v mesecu pa to počne 178 podeželanov in 184 meščanov ter največ ali 220 žensk, 114 moških in 30 tistih, ki so se opredelili kot drugo. Večina ali 576 vprašanih, ki nikoli ne kadijo, obiskuje prvi letnik, 351 drugi, 320 tretji in 207 četrti. Pri čemer v prvem letniku to počne vsak dan 106, drugem 104, tretjem 86 in četrtem 67 srednješolcev vzorca.
• 35,62 % srednješolcev vzorca v zadnjem mesecu ni spilo niti ene alkoholne pijače. 21,55 % jih je to storilo enkrat, 15,01 % 3-krat, 13,83 % 5-krat, 7,52 10-krat in 2,59 % 20-krat na mesec. 3,88 % vprašanih pravi, da so to počeli skoraj vsak dan.
• 83,37 % vprašanih v zadnjem mesecu ni uživalo prepovedanih drog, 4,92 % je to počelo enkrat, 9,02 % od 3-krat do 20-krat na mesec, 2,69 % pa skoraj vsak dan.
• 5,74 % respondentov srednješolcev je imelo v zadnjem mesecu pri sebi orožje skoraj vsak dan, 79,58 % vprašanih pa nikoli.
• 3,44 % respondentov srednješolcev je v zadnjem mesecu v šolo prineslo orožje skoraj vsak dan, 89,17 % vprašanih pa nikoli.
• 68,72 % vzorca je v zadnjem letu v šoli vsaj enkrat prepisovalo pri testih.
• Med dijaki respondenti, ki v zadnjem letu niso nikoli prepisovali pri testih, je največ ali 420 podeželanov in 292 meščanov. Med njimi je 364 žensk, 341 moških in 31 tistih, ki so se opredelili kot drugo. Večji delež teh predstavljajo dijaki vzorca nižjih letnikov.
• 79,13 % respondentov srednješolcev v zadnjem letu ni ničesar ukradlo, 6,60 % je to storilo enkrat letno, preostali pa pogosteje.
• 77,15 % respondentov srednješolcev v zadnjem letu ni bilo udeleženih v pretepu. 9,20 % vprašanim se je to pripetilo enkrat, 4,18 % 3-krat , 9,47 % pa od 5-krat na leto do skoraj vsak dan.
• 22,85 % respondentov srednješolcev je bilo v zadnjem letu ustrahovanih. Več kot enkrat je to doživelo 13,65 % vprašanih.
• Med dijaki respondenti, ki so bili v zadnjem letu vsaj enkrat ustrahovani, je 358 podeželanov in 262 meščanov. Med njimi je največ ali 298 žensk, 264 moških, in 57 tistih, ki so se opredelili kot drugo. V večji meri so to mlajši dijaki, nižjih letnikov.
• 19,48 % respondentov srednješolcev je v zadnjem letu ustrahovalo druge. 13,70 % jih je to storilo več kot enkrat.
• Med dijaki respondenti, ki so v zadnjem letu vsaj enkrat ustrahovali druge, je več ali 258  podeželanov in 190 meščanov. Med njimi je 241 žensk, 137 moških, in 69 tistih, ki so se opredelili kot drugo. V večji meri imajo s tem izkušnje mlajši, srednješolci vzorca prvih (188) in drugih (109) letnikov, starejši, dijaki tretjih (82) in četrtih (67) letnikov pa manj.
• 79,38 % respondentov srednješolcev je imelo v zadnjem letu konflikte starši. Od tega 10,91 % vprašanih enkrat, 13,82 % 3-krat, 11,07 % 5-krat, 12,58 % 10-krat, 9,19 % 25-krat, 8,27 % 50-krat, 6,06 % 150-krat na leto in 7,47 % skoraj vsak dan.
• Med dijaki respondenti, ki so v zadnjem letu niso imeli konfliktov s starši, je več ali 268  podeželanov in 193 meščanov. Med njimi je največ ali 269 moških, 161 žensk in 30 tistih, ki so se opredelili kot drugo. V večji meri o tem poročajo najmlajši srednješolci vzorca. Na dnevni bazi tovrstne nesporazume sicer doživlja veliko več ali 106 vprašanih žensk kot moških (39) in tistih, ki so se opredelili kot drugo (24).
• 77,26 % respondentov srednješolcev v zadnjem letu ni bilo ustrahovanih po spletu ali elektronskih sporočilih. 7,81 % vprašanih jih je to doživelo enkrat, 14,93% večkrat letno, 2% pa skoraj vsak dan.
• 68,53 % respondentov srednješolcev v zadnjem letu ni igralo iger na srečo. 9,09 % vprašanih je to počelo enkrat, 5,08 % 3-krat, 4,60 5-krat na leto, 13,24 % še pogosteje.
• 89,19 % respondentov srednješolcev je v zadnjem letu občutilo stres. 28,90 vprašanih se je s tem občutkom srečevalo skoraj dnevno, 15,25 % 150-krat, 12,85 % 50-krat, 10,01 % 25-krat, 22,18 % pa od 10-krat do enkrat letno.
• 64,98 % respondentov srednješolcev je v zadnjem letu občutilo takšno žalost ali obup, da so opustili nekatere dnevne aktivnosti za dva tedna ali več. 12,02 % vprašanih se je to zgodilo enkrat, 10,28 % 3-krat, 8,39 % 5-krat, 8,35 % 10-krat, 7,03 % 25-krat, 7,03 % 50-krat, 5,66 % 150 krat letno. 6,22 % jih poroča, da se jim je to dogajalo skoraj vsak dan.
• Med dijaki respondenti, ki so bili v zadnjem letu vsaj enkrat tako zelo žalostni ali obupani, da so opustili nekatere dnevne aktivnosti tudi za dva tedna in več, je največ ali 855 živečih na podeželju, 645 pa v mestu. V večjem deležu vzorca so to ženske (917) in dijaki prvih (543), drugih (383) letnikov, v manjšem moški (501), tisti, ki so se opredelili kot drugo (82) in dijaki tretjih (332), četrtih (246) letnikov. Največ ali 98 vprašanih srednješolcev, ki se s takšnim stanjem srečuje skoraj dnevno, je žensk, 27 moških in 23 tistih, ki so se opredelili kot drugo.
• 48,80 % vprašanih respondentov v zadnjem letu ni nikoli neupravičeno manjkalo pri pouku. Več kot enkrat je to storilo 38,10 % vprašanih.
• 85,68 % respondentov srednješolcev v zadnjem letu ni namerno poškodovalo ali uničilo šolske lastnine. 4,52 % vprašanih je to storilo enkrat.
• 80,22 % respondentov srednješolcev v zadnjem letu ni namerno poškodovalo ali uničilo lastnine, ki ni bila njihova last. 6,89 % vprašanih je to storilo enkrat.

Veliki, srednji in malu uporabniki klasičnih medijev, zaslonov, televizije pasivno in družbenih omrežij 

• Respondenti srednješolci majhni uporabniki tradicionalnih medijev (televizija, filmi, videi, radio, glasba, tiskovine) te dnevno koristijo 2 uri in 45 minut ali manj, vključno z nič; srednji uporabniki tradicionalnih medijev te dnevno koristijo več kot 2 uri 45 minut in do vključno 5 ur; veliki uporabniki tradicionalnih medijev te dnevno  koristijo več kot 5 ur.
• Respondenti srednješolci majhni uporabniki zaslonov so tem dnevno izpostavljeni 5 ur 45 minut ali manj, vključno z nič; srednješolci srednji uporabniki ekranov so tem dnevno izpostavljeni več kot 5 ur 45 minut in do vključno 9 ur; srednješolci veliki uporabniki ekranov so tem dnevno izpostavljeni več kot 9 ur.
• Respondenti srednješolci majhni pasivni uporabniki televizije, so tej dnevno izpostavljeni 15 minut ali manj, vključno z nič; srednji pasivni uporabniki televizije so tej dnevno izpostavljeni več kot 15 minut ure in do vključno 1 ure; veliki pasivni uporabniki televizije so tej dnevno izpostavljeni več kot 1 uro.
• Respondenti srednješolci majhni uporabniki družbenih omrežjih te dnevno uporabljajo 1 uro ali manj, vključno z nič; srednji uporabniki družbenih omrežjih te dnevno uporabljajo več kot 1 uro in do vključno 2 uri; veliki uporabniki družbenih omrežjih te dnevno uporabljajo več kot 2 uri.

V poročilu smo predstavili tudi deleže velikih, srednjih in malih uporabnikov medijev (VUM, SUM, MUM), zaslonov (VUZ, SUU, MUZ), družbenih omrežij (VUDO, SUDO, MUDO) in pasivnih uporabnikov televizije (VUTP, SUTP, MUTP). Pri čemer pri analizi vzorčnih povezav nismo preverjali, zato bi bilo te smiselno nasloviti v prihodnje. V nadaljevanju jih izpostavimo le nekaj.

Veliki, srednji in mali uporabniki tradicionalnih medijev in družbenih omrežij glede na želeno in nezaželeno vedenje, zadovoljstvo z življenjem:

• Med srednješolci respondenti, ki so bili v zadnjem mesecu intenzivno telesno dejavni vsaj 20 minut dnevno manj kot 5-krat mesečno, je največji delež tistih, ki so veliki uporabniki družbenih omrežij (VUDO). V skupini vprašanih, ki so to počeli 10-krat, 20-krat mesečno ali skoraj vsak dan, pa je največ malih (MUDO).
• Med srednješolci respondenti, ki v zadnjem letu niso nikoli spili niti ene alkoholne pijače, je največji malih (MUM) uporabnikov tradicionalnih medijev, najmanj pa velikih (VUM). V skupini vprašanih, ki so to počeli skoraj vsak dan, pa je obratno največ velikih (VUM) uporabnikov tradicionalnih medijev in najmanj malih (MUM).
• Med srednješolci respondenti, ki v zadnjem letu niso nikoli poškodovali ali uničili šolsko lastnino, je največ malih (MUDO) uporabnikov družbenih omrežij, srednjih (SUDO) in velikih (VUDO) pa največ. V skupini vprašanih, ki so to počeli 25-krat letno do skoraj vsak dan, je največ velikih (VUDO) uporabnikov družbenih omrežij.
• Med srednješolci respondenti, ki v zadnjem letu niso bili nikoli ustrahovani, je največ malih (MUDO) uporabnikov družbenih omrežij. V skupini vprašanih, ki so to doživeli 25-krat letno do skoraj vsak dan, pa je največ velikih (VUM).
• Med srednješolci respondenti, ki v zadnjem letu niso nikoli ustrahovali druge, je največ malih (MUM) uporabnikov tradicionalnih medijev in najmanj velikih (VUM). Prav tako prevladujejo mali (MUM) v skupini vprašanih, ki so to storili enkrat. Med tistimi, ki so to počeli 3-krat letno do skoraj vsak dan v letu, pa največ velikih (VUM) uporabnikov tradicionalnih medijev.
• Med srednješolci respondenti, ki v zadnjem letu niso nikoli ustrahovali druge, je največ malih (MUDO) uporabnikov družbenih omrežij in najmanj velikih (VUDO). Prav tako prevladujejo mali (MUDO) v skupini vprašanih, ki so to storili enkrat do 3-krat. Med tistimi, ki so to počeli 5-krat letno do skoraj vsak dan v letu, pa največ velikih (VUDO) uporabnikov družbenih omrežij.
• Med tistimi srednješolci respondenti, ki v zadnjem letu niso nikoli neopravičeno manjkali pri pouku, je največ malih (MUDO) uporabnikov družbenih omrežij. Prav tako prevladujejo mali (MUDO) v skupini vprašanih, ki so to storili enkrat do 3-krat. Med tistimi, ki so to počeli 5-krat do skoraj vsak dan v letu, pa je največ velikih (VUDO) uporabnikov družbenih omrežij.
• Med srednješolci respondenti, ki v zadnjem letu niso nikoli prepisovali pri šolskih testih, je največ malih (MUDO) uporabnikov družbenih omrežij, ki prav tako prevladujejo v skupini vprašanih, ki so to storili enkrat do 3-krat. Med tistimi, ki so to počeli 5-krat do skoraj vsak dan pa je največ velikih uporabnikov družbenih omrežij (VUDO) – čeprav vemo, da se šolsko preverjanje znanja v praksi ne izvaja tako pogosto.
• Med srednješolci respondenti, ki v zadnjem letu niso bili nikoli udeleženi v pretepu, je največ malih (MUDO) uporabnikov družbenih omrežij, nekoliko manj velikih (VUDO) in najmanj srednjih (SUDO). V skupini vprašanih, ki so se v takšni situaciji znašli enkrat letno do skoraj vsak dan, pa prevladujejo veliki (VUDO), z izjemo tistih, ki so to doživeli 5-krat.
• Med srednješolci respondenti, ki v zadnjem letu niso imeli konfliktov s starši, je največ malih (MUDO) uporabnikov družbenih omrežij, ki prevladujejo tudi v skupini vprašanih, ki so to doživeli enkrat, 3-krat, 5-krat, 10-krat. Med tistimi, ki se jim je to dogajalo 25-krat letno do skoraj vsak dan, pa je največ velikih (VUDO) uporabnikov družbenih omrežij.
• Med srednješolci respondenti, ki v zadnjem letu niso nikoli občutili stresa, je največ malih (MUDO) uporabnikov družbenih omrežij. Ti prevladujejo tudi v skupini vprašanih, ki so to doživeli enkrat, 3-krat, 5-krat, 10-krat, 25-krat in 50-krat letno. Med tistimi, ki so se s tem občutkom soočili 150-krat letno do skoraj vsak dan, pa prevladujejo veliki (VUDO) uporabniki družbenih omrežij.
• Med srednješolci respondenti, ki so na tezo S svojim življenjem sem zadovoljen/zadovoljna na 5-stopenjski Likertovi lestvici odgovorili s Sploh se NE strinjam, prevladujejo veliki (VUM) uporabniki tradicionalnih medijev. V skupini vprašanih, ki je označila Popolnoma SE strinjam, pa je največ malih (MUM).

Izpostavljenost medijem in z mediji povezane aktivnosti glede na lanskoletni učni uspeh in letošnjo najpogostejšo oceno respondentov srednješolcev

• Gledanju televizije (tudi pasivno), predvajanju radia, uporabi mobilnega telefona, poslušanju glasbe, branju revij, časopisov in ostalih tiskanih medijev v papirni obliki, igranju video iger na katerikoli napravi ter igranju video iger z nasilno vsebino so pri vseh časovnih intervalih v večjem številu izpostavljeni respondenti srednješolci, ki so imeli v lanskem letu dober, zadosten ali nezadosten uspeh, in tisti, ki so v letošnjem letu najpogosteje dobili oceno dobro, zadostno ali nezadostno.

Povprečen lanskoletni učni uspeh vseh respondentov vzorca znaša 3,73 na lestvici od 1 do 5. Povprečna najpogostejša lanskoletna ocena respondentov vzorca znaša 3,41 na lestvici od 1 do 5.

Objava informacij in fotografij/video posnetkov respondentov srednješolcev glede na lanski učni uspeh in najpogostejšo oceno

• Večina respondentov srednješolcev, ki so na spletu objavili lastne fotografije v provokativni pozi (pomanjkljivo oblečen/a, z alkoholom, drogami ali podobno) in fotografije/videe drugih, ko so si ti delali nekaj nenavadnega, zabavnega, je imela v lanskem letu dober, zadosten ali nezadosten uspeh, v letošnjem letu pa so najpogosteje dobili oceno dobro, zadostno ali nezadostno.

Povprečen lanskoletni učni uspeh vseh respondentov vzorca sicer znaša 3,73 na lestvici od 1 do 5. Povprečna najpogostejša lanskoletna ocena respondentov vzorca znaša 3,41 na lestvici od 1 do 5.

Priloge poročila PRILOGA 1, PRILOGA 2, PRILOGA 3 vsebujejo:

PRILOGA 1	Anketni vprašalnik
PRILOGA 2	Sumarnik
PRILOGA 3	Zaželeno in nezaželeno vedenje ter demografija (m+l)

Mediji in srednješolci v Sloveniji 2015/2016

MEDIJI IN SREDNJEŠOLCI V SLOVENIJI

Poročilo je sestavljeno iz mnenj slovenskih srednješolcev na celotnem območju Slovenije in je na voljo tukaj, povzetek rezultatov pa najdete spodaj.

Vpliv sodobnih tehnologij in medijev na srednješolce je izjemen, zato je potrebno tudi v Sloveniji spodbujati metodološko in konceptualno raznovrstne raziskave na tem področju. Raziskovanje trenutnega stanja je velikega pomena, saj zaradi izrazitega trenda povečane izpostavljenosti sedaj še ni mogoče predvideti dejanskih dolgoročnih učinkov izpostavitve različnim sodobnim medijem. Razikava je potekala v letu 2015 (pregled literature, testiranje  vprašalnika, pridobljenje podatkov). V okviru raziskave smo analizirali uporabo medijev v povezavi z izbranimi področji življenja mladostnikov in sicer:
1)      Kritičnega vrednotenja informacij v medijih
2)      Sposobnosti koncentracije glede šolskih obveznosti
3)      Delinkventnosti
4)      Vandalizma v in izven šole
5)      Varovanja zasebnosti in deljenja osebnih informacij na spletu
6)      Volje do življenja
7)      Učnega uspeha

V raziskavi se opiramo na pregled literature, analizo v raziskavi Mladina 2013 zbranih podatkov za izbrano starostno skupino 16-19 letnikov ter na izvedeno kvantitativno raziskavo na srednjih šolah na reprezentativnem vzorcu v 2015-2016.

Ključne besede: mediji, srednješolci, ekrani, zdravje, delikventno vedenje

Povzetek ključnih ugotovitev

Priloge so objavljene spodaj. Za več informacij smo dosegljivi. Ključne ugotovitve analize sekundarnih podatkov Mladina 13 (na segmentu mladih med 16-19 let v kontekstu izpostavljenosti medijem) so:

• Skoraj vsi mladi gledajo TV uro ali več na dan – 60 % dve ali več ur.
• 16-19-letniki zelo pogosto gledajo zlasti tuje akcijske filme, nanizanke, resničnostne šove, komedije, glasbene in športne oddaje. Manj gledajo slovenske filme, politične razprave in narodno-zabavne oddaje.
• Več kot polovica anketiranih uporablja internet med dvema in petimi urami dnevno. Le 10 % jih uporablja internet manj kot 1 uro dnevno ali manj. Čas uporabe interneta se povečuje glede na starost.
• Dostop do družabnih omrežij ima skoraj 9 od 10-ih mladih.
• Veliki uporabniki TV več poslušajo glasbo in manj berejo knjige/časopise.
• Veliki uporabniki interneta se manj ukvarjajo s športom.
• Veliki uporabniki interneta v povprečju manj zaupajo v medije.
• Veliki uporabniki TV in interneta bolj pogosto kadijo, pijejo alkohol, prihajajo v šolo/službo vinjeni ali omamljeni, večkrat kaj ukradejo, večkrat grozijo.
• Nikoli ne občuti stresa le tretjina mladih.
• Več kot polovica mladih se je v preteklem tednu počutila vsaj deloma žalostnega in potrtega.

Ključne ugotovitve kvantitativne raziskave Mediji in srednješolci
Izpostavljenost medijem

• Povprečje gledanja TV videov in filmov je približno 100 minut dnevno, povprečje uporabe mobilnega telefona pa 200 minut. Najmanj berejo tiskane medije (okvirno pol ure); 30 % ne bere. Okvirno tri četrtine srednješolcev posluša radio 15 minut ali več. Tablico ali računalnik tri ure ali več dnevno uporablja dobra tretjina anketiranih. Dobro polovico posluša glasbo več kot uro dnevno.
• V povprečju igra srednješolec dnevno skoraj eno uro video iger (od tega dve tretjini nasilnih iger). Tudi razlike med njimi so velike. Video igre igra 15 minut ali več skoraj dve tretjini srednješolcev. Dve uri ali več pa igra video igre 12 % vprašanih. Okvirno tretjina jih igra video igre uro ali več dnevno. Video igre igra veliko več fantov kot deklet. Video igre z nasilno vsebino igra 3 ure ali več dnevno skoraj 10 % srednješolcev (tvegana skupina – močna povezava z nezaželenim vedenjem).
• V prostoru, kjer je prižgana televizija (pasivna izpostavljenost televiziji) je vsaj 15 minut dnevno pet izmed šestih srednješolcev.  Povprečje pasivne izpostavljenosti televiziji je ura in 15 minut (srednješolec je v sobi kjer je prižgana TV).
• Na družbenih omrežjih je 94 % srednješolcev prisotnih 15 ali več minut dnevno. Povprečje časa, ki ga dnevno preživijo na družbenih omrežjih, je dve uri in pol. Na družbenih omrežjih ni prisoten le eden od 20 srednješolcev. Skoraj polovica srednješolcev preživi dnevno dve uri ali več na družbenih omrežjih.

Objava informacij in fotografij/video posnetkov

• Na spletu ima objavljeno: ime in priimek kar 94 % srednješolcev, kraj bivanja 45 %, številko mobilnega telefona dobrih 10 %, letnico rojstva slabih 70 %. Vsaj eno sliko z imenom in priimkom ima objavljenih 72 %. Sliko sebe v provokativni pozi ima na spletu objavljeno dobrih 6 %, medtem ko pa ima svoj selfie objavljenih več kot dve tretjini srednješolcev (slednje več deklet).
• Informacije o tem, kaj dela zadnje čase, ni objavil le eden od desetih srednješolcev. Informacije, kako se počuti na splošno, pa le eden na petnajst srednješolcev.
• »Kljub pomislekom« ali celo »z veseljem« je fotografije v provokativni pozi že objavilo kar 19 od 20 srednješolcev (več moškega spola).
• Fotografije oz. video drugih, ki so jih ujeli delati nekaj nenavadnega ali zabavnega, ni objavilo le 14 % srednješolcev.
• Osebne podatke, če so imeli s tem ugodnosti pri nakupu, je objavilo kar 7 od 10 srednješolcev.
• Presenetljivo imajo večkrat objavljene informacije glede imena in priimka mlajši srednješolci (do 16 let), kraj bivanja precej več mestni srednješolci.

Preverjanje informacij ob prvem obisku spletnih strani

• Ob prvem obisku nove spletne strani preveri IP naslov dobra petina srednješolcev, informacije pa slabih 40 %. Na splošni občutek in izgled strani se zanaša 5 od šestih srednješolcev. Okvirno dve tretjini pa jih preveri informacije, če so skladne z njihovim obstoječim znanjem. Tretjina srednješolcev preveri namen in verodostojnost avtorjev spletne strani.
• Srednješolci v povprečju ne zaupajo in verjamejo, kar preberejo v medijih, zlasti ne družbenim omrežjem in spletu. Najbolj verjamejo novicam v časopisu, temu sledi TV in splet. Na družbenih omrežjih tako verjame, kar prebere ali vidi, po njihovi oceni le 7 % srednješolcev.

Zdravje in nezaželeno vedenje

• Velika večina pozitivno gleda na svoje zdravje.
• V povprečju je bil srednješolec telesno aktiven več kot 20 minut dnevno okvirno 17 dni v zadnjem mesecu.
• Vsaj enkrat v zadnjem mesecu je kadila cigarete slaba četrtina srednješolcev (med kadilci je precej več fantov). Vsaj eno alkoholno pijačo je v zadnejm mesecu spilo slabih šest izmed desetih (med uživalci alkohola je več fantov). Prepovedane droge je uživalo vsaj enkrat v mesecu 13,5 % srednješolcev (med uživalci je več fantov);
• Orožje jih je imelo pri sebi vsaj enkrat v zadnjem mesecu 13,1 %. Dobrih 5 % pa je orožje vsaj enkrat v zadnjem mesecu prineslo tudi v šolo (precej več fantov in mestnih srednješolcev).
• Le dobra četrtina v zadnjem letu ni prepisovala pri testih (večkrat prepisujejo fantje).
• 15 % jih je v zadnjem letu vsaj enkrat nekaj ukradlo (precej večji odstotek fantov).
• Malo manj kot vsak peti srednješolec je bil v zadnjem letu vsaj enkrat udeležen v pretepu.
• Tujo lastnino je uničilo vsaj enkrat v zadnjem letu 18 % srednješolcev. Vsak osmi srednješolec je namerno uničil tudi šolsko lastnino.
• Tretjina jih je igrala igre na srečo vsaj enkrat v zadnjem letu. Vsak deseti srednješolec igra igre na srečo vsaj enkrat mesečno.
• V zadnjem letu jih je bila četrtina vsaj enkrat ustrahovana. Pri tem je 17 % srednješolcev vsaj enkrat v zadnjem letu ustrahovalo druge (več fantov). Dobra petina je bila v zadnjem letu vsaj enkrat nadlegovana preko spleta ali elektronskih sporočil.
• Malo manj kot 50 % jih ni v zadnjem letu neupravičeno manjkalo pri pouku. Skoraj 10 % jih neupravičeno manjka tedensko.
• Le slabih 15 % jih v zadnjem letu ni imelo konflikte s starši. 5 % jih ima konflikte s starši vsak dan.
• Stresa ni občutilo manj kot 5 % srednješolcev v zadnjem letu. Skoraj polovica ga občuti vsaj enkrat tedensko.
• V zadnjem letu sta bili 2/3 srednješolcev vsaj enkrat tako žalostni in obupani, da so opustili nekatere dnevne aktivnosti za 2 tedna ali več (večkrat dekleta). Vsak trideseti (eden v vsakem razredu) se tako počuti vsak dan.

 Razlike med srednješolci glede uporabe medijev

• Zgornja tretjina (velikih) uporabnikov tradicionalnih medijev (televizija, video ali filmi, radio, glasba, tiskani mediji) je izpostavljena tradicionalnim medijem 6 ur dnevno ali več.
• Zgornja tretjina (velikih) uporabnikov ekranov (televizijo, video ali filmi, računalnik/tablica, mobilni telefon, video igre) je izpostavljena ekranom 10 ur dnevno ali več.
• Zgornja tretjina (veliki) uporabnikov pasivnega gledanja TV je televiziji izpostavljena več kot 2 uri dnevno;
• Zgornja tretjina (veliki) uporabnikov družbenih omrežij le-te uporablja več kot 3 ure dnevno.

Povezava z mediji glede življenja in nezaželenega vedenja

Iz analize ne moremo trditi, da obstaja vzročna povezava. Veliki uporabniki tradicionalnih medijev v primerjavi z malimi in veliki uporabniki družbenih omrežij v primerjavi z malimi pa so:

• manj fizično aktivni,
• večkrat uživajo alkohol,
• večkrat nosijo orožje/tudi v šolo,
• večkrat poškodujejo tujo in šolsko lastnino,
• so večkrat ustrahovani ali ustrahujejo druge,
• večkrat neupravičeno manjkajo pri pouku in pri testih večkrat prepisujejo,
• večkrat kradejo in so udeleženi v pretepih,
• imajo več konfliktov s starši,
• so večkrat obupani in žalostni,
• svoje zadovoljstvo z življenjem ocenjujejo slabše.

Povezava med mediji in učnim uspehom

• Srednješolci, ki so več izpostavljeni medijem imajo v povprečju slabši učni uspeh lani in slabše ocene letos.
• Igranje video iger, zlasti z nasilno vsebino, je zelo povezano z učnim uspehom. Uspešni srednješolci igrajo okvirno trikrat manj časa nasilne igre.
• Srednješolci z do dobrim učnim uspehom so veliko večkrat objavili sliko sebe v provokativni pozi.
• Srednješolci z do dobrim učnim uspehom so veliko večkrat objavili sliko drugih, ko so jih ujeli delati nekaj nenavadnega, zabavnega (žrtve).

Stisnjena datoteka ZIP (https://pismenost.si/pdf/srednjesolci2016_priloge.zip) vsebuje priloge:

Raziskava srednješolci	Srednješolci 2016-osnovno.doc
Raziskava srednješolci	Srednješolci 2016-križanje mediji.doc
Raziskava srednješolci	Srednješolci 2016-križanje uspeh.doc
Raziskava srednješolci	Srednješolci 2016-križanje demografija.docx
Raziskava srednješolci	Vprasalnik-srednjesolci.docx
Analiza Mladina 2013	Analiza Mladina 2013_osnovna.doc
Analiza Mladina 2013	Analiza Mladina 2013-križanje TV in Internet.doc
Analiza Mladina 2013	Analiza Mladina 2013-križanje spol.doc