Medijske navade oseb z izzivi v duševnem zdravju

Raziskovanje medijskih navad oseb z izzivi v duševnem zdravju:

MEDIJSKE NAVADE OSEB Z IZZIVI V DUŠEVNEM ZDRAVJU

Celotno poročilo je na voljo tukaj, povzetek rezultatov pa najdete spodaj.

Pri zbiranju podatkov smo se osredotočili zlasti na medijsko izpostavljenost, kritično razmišljanje, spremljanje novic ter predloge za izboljšanje stanja. Anketiranje je potekalo v prisotnosti ocenjevalca na papir (30 primerov) ter preko spletne ankete (81 primerov). Skupaj je vzorec obsegal 111 oseb. Z namenom možnosti naknadne poglobljene analize smo izvedli tudi 30 poglobljenih intervjujev, ki dodatno omogočajo razumevanje problematike in vsebin, katerim so te osebe izpostavljene.  Vsi intervjuji so bili izvedeni osebno.

Vprašalnik je bil izdelan na podlagi izkušenj raziskovanja medijske pismenosti in prilagojen s specifičnimi vprašanji, relevantnimi za osebe z izzivi v duševnem zdravju.

Izpostavljenost tradicionalnim medijem – opisna (kvalitativna raziskava)

• Med intervjuanimi osebami prevladuje mnenje, da mediji izboljšujejo življenje.
• Velika večina intervjuvancev spremlja največje slovenske televizijske programe, pri čemer bistveno izstopajo programi POP TV, Kanal A in TV Slovenija. Malo manj kot tretjina jih zelo redko ali nikoli ne gleda TV.
• Na eni strani je skupina, ki zelo malo ali nič ne posluša radia, na drugi strani pa določena skupina zelo pogosto posluša radio – včasih skozi cel dan (tu so v ospredju lokalni/regionalni radiji). Revije in časopise v celoti spremljajo zelo malo.
• V medijih pogrešajo predvsem kvalitetne filme in program. Želijo si manj oglasov in negativnih novic. Izpostavljene so bile lokalne oddaje, kvizi, nadaljevanke in dobri filmi.
• Večino intervjuvancev spremlja novice preko medijev, imajo pa zelo različna mnenja, koliko jim zaupajo.Med njimi prevladuje mnenje, da si lahko na podlagi medijev ustvarijo realno sliko v življenju.
• Dobra polovico jih ima odprt vsaj en profil na družbenih omrežjih. Skoraj vsi imajo objavljen profil z resničnimi podatki (ime, priimek, slika). Približno polovica posodablja in preverja svoj profil večkrat dnevno, ostali zelo redko. Zelo enotnega so tudi  mnenja, da je zbiranje podatkov na družbenih omrežjih (lahko) sporno.
• Dobra polovica jih uporablja splet. Večinoma uporabljajo splet za zabavo in za pregled novic. Približno petina jih tudi kupuje preko spleta.

Izpostavljenost tradicionalnim medijem – vrednostna (kvantitativna raziskava)

• Dostop do interneta ima več kot devet od desetih vprašanih (neomejen dostop), ostali večinoma ne želijo uporabljati interneta. Pametni telefon z internetno povezavo imajo kar štirje od petih vprašanih.
• Anketirani spremljajo TV okvirno dve uri dnevno. Televizije ne gleda le 9 % vprašanih, skoraj polovica pa gleda TV 2 uri ali več dnevno.
• Radijski program poslušajo več kot uro in pol dnevno. Vsak šesti ne posluša radia.
• Anketirani se tri četrt ure dnevno pogovarjajo po telefonu. Za vse namene pa uporabljajo telefon povprečno skoraj dve uri (le vsak trideseti ga ne uporablja).
• Tiskane medije v papirni obliki berejo 27 minut. Skoraj tretjina vprašanih pa tiskanih medijev v papirni obliki ne bere.
• Moški več kot ženske spremljajo televizijo in malo več pregledujejo revije in časopise v tiskani obliki.

Računalnik, telefon, internet in objava informacij

• 74 % vprašanih ne igra video iger. Tisti, ki jih igrajo, jih igrajo do 60 minut dnevno.
• Uporaba računalnika / tablice za učenje ali drugo delo ni zelo pogosta (42 % za te namene ne uporablja računalnika). Tablice ali računalnika v celoti ne uporablja manj kot tretjina vprašanih, povprečno pa uporabljajo okvirno 72 minut.
• Vsak četrti vprašani ni prisoten na internetu. V povprečju so na internetu več ko uro in pol dnevno.
• Na družbenih omrežjih ni prisotnih šest od desetih vprašanih. V povprečju so na družbenih omrežjih zelo malo in sicer manj kot pol ure dnevno. Med analizirano skupino (ki uporablja družbena omrežja) je več kot polovica z veseljem objavila ime in priimek, dobra četrtina je objavila, kaj dela zadnje čase in šestina kako se počuti. Imena in priimka ni objavila le petina vprašanih.
• Vsak peti ne pošilja tekstualnih sporočil. Dve tretjini pa jih pošlje med eno in petimi.

Kritični pogled in zaupanje v medije

• Mnenja glede trditve »Dokler medij nudi zabavo« so relativno enakomerno porazdeljena na vseh pet možnih odgovorov, kar kaže, da si vprašani niso enotni glede navedene tematike. Tudi povprečje je skoraj na sredini (3,03).
• Anketirani tudi približno enako verjamejo različnim medijem (zanimivo še najmanj verjamejo tistemu, kar vidijo na družbenih omrežjih) okoli ocene 3 na 5-stopenjski Likertovi lestvici.
• Povprečje vseh vprašanih kaže, da se s trditvijo »Internet mi je izboljšal življenje« ne strinja le četrtina vprašanih.
• Izjavi »Mobilni telefon mi zelo koristi« sta pritrdili skoraj dve tretjini vprašanih. Le vsak šesti se s trditvijo ne strinja.
• Anketirani ocenjujejo koristnost novih tehnoloških pripomočkov zelo neenotno. Le dobrih 30 % se jih ne strinja z navedeno trditvijo.

Delite med prijatelje!

•