Medijske navade starejših (65 let in več)

Kvalitativna raziskava medijskih navad starejših 2026

Raziskava ponuja poglobljen vpogled v medijske navade prebivalcev Slovenije, starih 65 let in več, ter njihove izkušnje z uporabo medijev in digitalnih tehnologij. Posebna pozornost je namenjena pomenu medijske in digitalne pismenosti za vsakdanje življenje, samostojnost in vključevanje starejših v sodobno družbo.

Podatki so bili zbrani v šestih fokusnih skupinah, v katerih je sodelovalo 46 oseb, starih 65 let in več. Fokusne skupine so bile izvedene v domu starejših občanov, društvih upokojencev in medgeneracijskih centrih v različnih krajih po Sloveniji.

Raziskava je obravnavala predvsem uporabo in izbor medijev, spremljanje novic in zaupanje informacijam, uporabo interneta in spletnih storitev, digitalne kompetence in varnost, družbena omrežja ter izzive medijske in digitalne pismenosti.

Ključne ugotovitve kažejo, da medijske in digitalne pismenosti starejših ni mogoče razumeti zgolj kot obvladovanje tehnologije. Analiza je izpostavila tri medsebojno povezane razsežnosti: hibridni medijski repertoar, digitalno avtonomijo in kritično medijsko pismenost. Tradicionalni mediji ostajajo pomemben del vsakdana, digitalne tehnologije pa jih vse pogosteje dopolnjujejo pri informiranju, komunikaciji in opravljanju vsakodnevnih dejavnosti.

Celotno poročilo je dostopno tukaj: Medijske navade starejših – kvalitativna raziskava.

Ključne besede: medijska in digitalna pismenost, starejši, medijske navade, digitalna avtonomija, fokusne skupine

Priloge:

PRILOGA 1	PRILOGA 1 Vodilo za fokusno skupino
PRILOGA 2	PRILOGA 2 Demografski vprašalnik in izjava o soglasju
PRILOGA 3	PRILOGA 3 Prepisi fokusnih skupin in demografski podatki udeležencev
PRILOGA 4	PRILOGA 4 Codebook (kodna knjiga)
PRILOGA 5
PRILOGA 6	PRILOGA 6 Kodirne tabele (Coding Workbook) DOM 1 PRILOGA 6 Kodirne tabele (Coding Workbook) DU 1 PRILOGA 6 Kodirne tabele (Coding Workbook) DU 2 PRILOGA 6 Kodirne tabele (Coding Workbook) MGC 1 PRILOGA 6 Kodirne tabele (Coding Workbook) MGC 2A PRILOGA 6 Kodirne tabele (Coding Workbook) MGC 2B
PRILOGA 7	PRILOGA 7 Analitične beležke
PRILOGA 8	PRILOGA 8 Primerjalne analitične matrike fokusnih skupin

Medijske navade starejših 2026

Raziskava ponuja vpogled v medijske navade in digitalne prakse prebivalcev Slovenije, starih 65 let in več, ter njihova stališča in izkušnje, povezane z uporabo medijev in sodobnih tehnologij. Posebna pozornost je namenjena medijski in digitalni pismenosti, digitalnim kompetencam ter vključenosti starejših v sodobno družbo.

Podatki so bili zbrani med 20. februarjem in 4. junijem 2026 s pomočjo spletnega in tiskanega anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 701 oseb, starih 65 let in več, iz različnih statističnih regij Slovenije. Zbiranje podatkov je potekalo med splošno populacijo starejših, v društvih upokojencev, univerzah za tretje življenjsko obdobje in domovih za starejše.

Raziskava je obravnavala predvsem uporabo tradicionalnih in digitalnih medijev, dostop do interneta in mobilnih tehnologij, uporabo družbenih omrežij, zaupanje v medije in preverjanje informacij, digitalne kompetence, odnos do sodobnih tehnologij ter družbeno vključenost in interesne dejavnosti.

Rezultati med drugim kažejo, da televizija, radio in tisk ostajajo pomemben del medijskih navad sodelujočih, ob njih pa imajo vse večjo vlogo tudi internet, pametni telefoni in družbena omrežja. Primerjava z letom 2018 nakazuje tudi precejšnje razlike v razširjenosti njihove uporabe, pri čemer so te izrazitejše med posameznimi starostnimi skupinami. Kljub večji dostopnosti sodobnih tehnologij pa samoocene digitalnih spretnosti opozarjajo na razlike med sodelujočimi in pomen ustreznih kompetenc za samostojno uporabo.

Celotno poročilo je dostopno tukaj: Medijske navade starejših (65 let in več).

Ključne besede: medijska pismenost; digitalna pismenost; starejši; medijske navade; digitalne kompetence; zaupanje v medije; Slovenija.

Medijske navade starejših 2018

MEDIJSKE NAVADE STAREJŠIH (65 LET IN VEČ)

Predstavljena podatkovna zbirka vsebuje kvalitativno in kvantitativno zbrane podatke mnenj oseb starih 65 let in več. Osebe vključene v vzorec in intervju dobro predstavljajo slovensko populacijo starejših tako po spolu, starosti, izobrazbi in mestu domovanja. Kvalitativno je bilo izvedeno 18 intervjujev s pomočjo delno strukturiranega vprašalnika. V kvantitativnem delu smo zajeli mnenja 322 respondentov s 50-imi spremenljivkami (od teh je bilo 8 demografskih). Podatki so bili pridobljeni z osebnim intervjujem v prisotnosti raziskovalca med 10.5.2018 in 30.9.2018 v Sloveniji. Izpostavili smo naslednje tematike:

1)      povprečna dnevna izpostavljenost medijem,

2)      raba interneta in družbenih omrežij,

3)      z mediji povezano deljenje informacij na spletu,

4)      kritični pogled na medije,

5)      specifična vprašanja, povezana s starejšimi.

Rezultati kažejo v prvi vrsti na podobnosti in razlike tudi znotraj različnih skupin starejših oseb. Podobnosti so vidne pri relativno enotnem spremljanju klasičnih medijev – zlasti televizije. Razlike pa se pojavljajo zlasti pri uporabi sodobnih medijev – interneta in družbenih omrežij.

Ključne besede: mediji, starejši, nad 65 let, družbena omrežja, deljenje informacij

Povzetek ključnih ugotovitev

Priloge so objavljene spodaj. Za več informacij smo dosegljivi. Ključne ugotovitve empiričnega dela raziskave so:

Izpostavljenost tradicionalnim medijem

• Pametni telefon z internetno povezavo imajo štirje od desetih vprašanih. Približno enako število jih ima pametni telefon brez internetne povezave. Le vsak šesti ima preprost telefon.
• Starejši spremljajo TV okvirno dve uri in petnajst minut dnevno. Televizije ne gleda le 6,2 % vprašanih, skoraj polovica pa gleda TV 3 ure ali več dnevno. V prostoru, kjer je prižgana TV, so v povprečju dobre 3 ure in le dva vprašana nista v takšnem prostoru.
• Radijski program poslušajo skoraj uro in 45 minut. Kar 20 % jih ne posluša radia.
• Anketirani se relativno malo pogovarjajo po telefonu (22 minut dnevno). Okoli 20 % se jih ne pogovarja po telefonu. Telefon za vse namene pa uporabljajo povprečno 43 minut dnevno (vsak deseti ga ne uporablja).
• 37 minut dnevno berejo tiskane medije v papirni obliki. Slednje ne bere nikoli 20 % vprašanih.
• Mlajši starostniki in takšni, ki živijo na podeželju, so manj izpostavljeni medijem kot starejši.

Računalnik, telefon, internet in objava informacij

• Tablice ali računalnika ne uporablja okoli polovica vprašanih. Povprečno uporabljajo okvirno 40 minut dnevno.
• Na internetu ni prisotnih več kot polovica (58 %). Vsak peti je prisoten na internetu uro ali več dnevno.
• Dnevno pošljejo vprašani povprečno malo več kot eno tekstualno sporočilo. Več kot polovica jih ne pošilja tekstualnih sporočil.
• Starejši (razen izjem) praktično ne igrajo video iger.
• Vsak peti vprašani je prisoten na družbenih omrežjih, vendar le vsak deseti pol ure ali več dnevno.

Kritični pogled in zaupanje v medije

• Anketirani so si zelo različnih pogledov ali naj zaupajo ali ne slovenskim medijem.
• Mnenja glede trditve »Dokler medij nudi zabavo, ni pomembno, kdo je lastnik, ali kako je financiran«, so zelo enakomerno porazdeljena na vseh pet možnih odgovorov (1 popolnoma se ne strinjam – 5 popolnoma se strinjam)
• Anketirani tudi približno enako verjamejo različnim medijem (televizija in reviji 2,73, splet 2,93, družbena omrežja 2,83 na 5 stopenjski likertovi lestvici.
• S trditvijo »Internet mi je izboljšal življenje« se ne strinja več kot 40 % vprašanih.
• Na trditev »Mobilni telefon mi zelo koristi« skoraj dve tretjini odgovarja pritrdilno.
• Več denarja za dve tretjini ne pomeni boljšega življenja.
• Le vsak četrti anketirani se strinja ali popolnoma strinja s trditvijo, da zna internet dobro uporabljati.

Celotno poročilo je dostopno tukaj: https://pismenost.si/pdf/Raziskava_Medijske_navade_starejsih_2018.pdf

Stisnjena datoteka ZIP vsebuje: https://pismenost.si/pdf/Priloga1-ST_2018.zip