Raziskave v Sloveniji
V Sloveniji je bila 2008 objavljena raziskava na področju informacijske pismenosti (v okviru RIS, in CMI), ki pa se v veliki meri osredotoča na dostopnost in sposobnost uporabe digitalnih tehnologij (Vehovar et al, 2008).
Vehovar, Vasja, Brečko, Barbara N., & Prevodnik, Katja (2008): Evalvacija stanja ter ukrepi za izboljšanje IKT pismenosti. Ljubljana, Slovenija: CMI – Center za metodologijo in informatiko. Dostopno prek: http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/razvoj_solstva/crp/2008/crp_V5_0227_porocilo.pdf (1.8.2015)
Raziskava MP, ki jo je naročila Evropska komisija na EU ravni pri EAVI (EAVI 2, 2009) in jo je izvajal konzorcij raziskovalcev večih univerz in inštitutov po celi Evropi.
EAVI – European Association for Viewers’ Interests (2009a): Study on Assesment Criteria for Media Literacy Levels. Bruselj, Belgija: European Commission. Dostopno prek: http://ec.europa.eu/culture/media/literacy/docs/studies/eavi_study_assess_crit_media_lit_levels_europe_finrep.pdf (1.8.2015)
Raziskava Mladina (2010), ki jo je naročil Urad za mladino v okviru takratnega Ministrstva za šolstvo in šport in raziskava vsebuje nekaj vprašanj s področja medijev.
Mladina 2010 (2010): Mladina 2010. Ljubljana, Slovenija: Ministrstvo za šolstvo in šport RS, Urad za Mladino.
Potrebe mladih po informacijah in participaciji na območju Ljubljane z okolico (Žaubi in Vipavc, 2004). Cilj raziskave je il ugotoviti navade in vire pri zbiranju informacij ter pomen le-teh pri aktivnem sodelovanju v skupnosti, kjer živijo. Skoraj polovica mladostnikov med 12. in 17. letom osebni računalnik uporablja vsak dan in nadaljnja tretjina anketirancev nekajkrat tedensko. Mobilni telefon vsak dan uporablja 89,7 odstotkov anketiranih. Slaba tretjina mladostnikov med 12. in 17. letom uporablja internet za deskanje vsak dan, skoraj polovica pa vsaj nekajkrat tedensko.
Žavbi, Alenka & Vipavc Brvar, Irena (2004): Potrebe mladih po informacijah in participaciji na območju Ljubljane z okolico. Zavod MISSS.
Pri preučevanju mladih podobno Kink (2008) ugotavlja, da učitelji in starši nimajo na razpolago zadosti možnosti za medijsko pismenost.
Kink, Stanislav (2009): Medijsko opismenjavanje odraslih. Informatologia. Dostopno prek: https://www.mysciencework.com/publication/read/3974724/medijsko-opismenjavanje-odraslih (1.8.2015)
Raziskave v tujini
Hargittai, Eszter et all (2010) v svojem raziskovalnem delu izpostavljajo pomembno vprašanje in sicer: na kaj se lahko ljudje zanašajo pri preverjanju kredibilnosti informacij na spletu. Da bi našli odgovor, so izvedli raziskavo med študenti in ugotovili, da se le-ti večinoma zanašajo na iskalnike in izbirajo predvsem informacije, ki se pojavljajo na vrhu zadetkov. Pri tem je raziskava dokazala, da študenti povečini ne pridobijo najbolj kredibilne informacije.
Hargittai, Eszter et al. (2010): Trust Online: Young Adults’ Evaluation of Web Content. International Journal of Communication., let.: 4
Papaioannou (2011) je v raziskavi med študenti ugotovil, da večina lahko razlikuje tipe sporočil na Facebooku (93%). V nasprotju s tem, ko se soočijo z dvomljivimi informacijami, le dobra polovica (57%) preveri podatke v drugem viru. Četudi pride do užaljenja oz. kršitev, kar 62 % ignorira te informacije in le 12 % prijavi kršitve Facebooku. Pri raziskavi med učitelji le 15 % učiteljev meni, da imajo študenti zadostno znanje o pravilih objav na Facebooku. Dodatno le 23% meni da imajo študenti zadostne sposobnosti, da vrednotijo informacije (Papaioannou, 2011).
Papaioannou, Tao (2011): Assessing Digital Media Literacy among Youth through Their Use of Social Networking Sites. Cyprus: Revista de Informatică Socială. Dostopno prek: http://www.ris.uvt.ro/wp-content/uploads/2011/09/tao.pdf (1.8.2015)
Ashley, Poepsel in Willis (2010) so raziskovali povezanost med informacijo o lastništvu posameznega medija v povezavi z dojemanjem njihove kredibilnosti informacij. Pri tem so ugotovili, da tudi, če so bili respondenti seznanjeni z lastništvom posameznega medija, to bistveno ne vpliva na vrednotenje informacij.
Ashley, Seth, Poepsel, Mark & Erin Willis (2010): Media Literacy and News Credibility: Does knowledge of media ownership increase skepticism in news consumers?. Journal of Media Literacy Education., let.: 2, št.: 1
Craft, Maksl in Seth (2013) so preučevali medijsko pismenost v povezavi z novicami z raziskavo in dokazali, da medijsko pismeni najstniki večkrat poročajo o spornih informacijah. Dokazali so tudi, da imajo medijsko pismeni najstniki bolj izobražene starše. Hkrati avtorji ugotavljajo, da raven medijske pismenosti ni povezana s količino izpostavljenosti medijem.
Craft, Stephanie, Maksl, Adam & Ashley, Seth (2013): Measuring news media literacy: How knowledge and motivations combine to create news-literate teens. USA: Boise State University. Dostopno prek: http://scholarworks.boisestate.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1062&context=communication_facpubs (1.8.2015)
Balaban-Sali (2012) v raziskavi ni ugotovil statističnih razlik med ženskami in moškimi glede medijske pismenosti, čeprav so dosegale ženske malenkostno višjo raven. Na drugi strani avtor ugotavlja statistično značilne razlike ravni medijske pismenoti glede starostnih skupin, pri čemer so mladi dosegli višjo raven kot 32-letniki in več.
Balaban-Sali, Jale (2012): New Media Literacies of Communication Students. Contemporary Educational Technology., let.: 3, št.: 4
Rotar (2005) kritično komentira stanje medijske pismenosti na Hrvaškem. Poudarja, da novi zakon glede hrvaške radiotelevizije na javni televiziji se pravice otrok razumejo v smislu spoštovanja “Televizije brez meja”. Pri tem tako javna, še zlasti pa privatne televizije, v “prime time” (od 19-22 ure) oddajajo veliko nasilja – pogosto celo pornografije.
Rotar, Nada Zgrabljić (2005): MEDIJI – Medijska pismenost, medijski sadržaji i medijski utjecaji. V (urednik): Medijska pismenost i civilno društvo (-ta izdaja.). Sarajevo, BIH: MediaCentar.
Aftab za Pakistan (2012) kritično ugotavlja, da medijska pismenost v družbi preprosto manjka. Poziva k uvedbi korenitih sprememb in novih programov spodbujanja višje ravni razumevanja javnih in prikritih ciljev medijskih sporočil. Tovrstni programi so zlasti pomembni za starše in učitelje, ki lahko tako pomagajo otrokom izogniti se škodljivim medijskim vplivom.
Aftab Alam, Muhammad (2012): Media Literacy in Pakistan. Institute for Research, Advocacy and Development (IRADA). Dostopno prek: http://irada.org.pk/new/pdf/Policy-Brief%20Media%20Literacy.pdf (1.8.2015)
Buckingham (2005) dodatno izpostavlja “luknje“ v literaturi zlasti pri preučevanju konkretnih medijev (radio, mobile phones and online gaming) in zlasti določene ciljne skupine (mladi, etične manjšine, ljudje z omejitvami).
Buckingham, David (2005): The Media Literacy of Children and Young People. London, UK: Centre for the Study of Children Youth and Media Institute of Education – University of London. Dostopno prek: http://www.ofcom.org.uk/medialiteracyresearch. (1.8.2015)
Martinsson (2009) prikazuje, da lahko medijska pismenost okrepi socialno-politično kritičnost in omogoči državljanom, da sodelujejo v javnih razpravah. S tem ustvarja zdravo demokratično javno sfero.
Martinsson, Johanna (2009): The Role of Media Literacy in the Governance Reform Agenda. Communication for Governance and Accountability Program (CommGAP). Dostopno prek: http://r4d.dfid.gov.uk/PDF/Outputs/CommGAP/CommGAPMediaLit.pdf (1.8.2015)
Brown in Keller (2000) jasno dokazujeta, da so sodobni mediji močni izobraževalci glede spolnosti. Zato avtorja opozarjata, da je potrebno otroke “oborožiti” z analitičnimi orodji, da bodo lahko imeli zdrav razvoj.
Brown, Jane D. & Keller, Sarah N. (2000): Can the Mass Media Be Healthy Sex Educators?. Family Planning Perspectives., let.: 32, št.: 5
Da je “Potrebno je prepoznati različne oblike medijev in se naučiti postavljati prava vprašanja o tem kaj gledamo, poslušamo in beremo”. V tem pogledu avtor povdarja, da večina odraslih zna razlikovati prozo od pesmi, ne poznajo pa razlike med dnevniki in tabloidi. Šikić (2014)
Šikić, Tomislav(2014): Medijska pismenost, pismenost 21. stoljeća. Zbornica.com. Dostopno prek: http://www.zbornica.com/index.php?option=com_zoo&task=item&item_id=250&Itemid=108 (1.8.2015)
