Mediji in predšolski otroci v Sloveniji

Mediji in predšolski otroci v Sloveniji 2022

V poročilu MEDIJI IN PREDŠOLSKI OTROCI V SLOVENIJI (na voljo tukaj) so predstavljena stališča, mnenja ter ocene staršev in vzgojiteljev predšolskih otrok, ki so bili v letu 2022 vključeni v sistem predšolske vzgoje in varstva v Sloveniji in so sodelovali pri zbiranju podatkov.

Naše osrednje zanimanje so bile medijske navade, ki jih predšolski otroci razvijajo, in vzgoja, katere so deležni, zato smo z uporabo spletnega vprašalnika odgovore pridobili s strani njihovih staršev in vzgojiteljev. Respondenti so ocenili, kakšni so časovni okvirji izpostavljenosti medijem in ekranom njihovih predšolskih otrok, otrok v varstvu in tudi njih samih. Preverili smo stališča staršev in vzgojiteljev glede postavljanja omejitev ter njihova opažanja v kontekstu zdravja, razpoloženja, telesne teže, agresivnosti in posnemanja junakov predšolskih otrok. Respondenti so nam povedali, ali so seznanjeni s priporočili glede uporabe medijev predšolskih otrok. Zanimalo nas je tudi, ali imajo vzgojitelji vzorca jasne usmeritve glede uporabe medijev s strani vodstva, ali so se v zadnjih dveh letih udeležili vsaj dvournega izobraževanja o medijih in ali se je pediater pogovoril s starši vzorca o vplivu medijev na otroka do otrokovega tretjega leta starosti. Sklop vprašanj se je nanašal še na področje refleksivnosti respondentov, njihovo preverjanje informacij, pridobljenih iz različnih medijev, in njihovo osebno zaupanje v medije.

Ključne besede: mediji, predšolski otroci, vzgojitelji, starši, ekrani, omejitve, medijska vzgoja, medijska pismenost

Priloge so objavljene spodaj. Za več informacij nam pišite na info@pismenost.si.

Povzetek ključnih značilnosti vzorca:

• Vzorca staršev in vzgojiteljev geografsko pokrivata vse slovenske regije. Podatki so bili zbrani po naključnem stratificiranem vzorcu v časovnem okviru drugega kvartala 2022.
• Vzorec staršev na običajen dan za neslužbene namene gledanju televizije posveti povprečno 62,53 minut. Starši radio poslušajo povprečno 119,76 minut dnevno, računalnik uporabljajo povprečno 30,77 minut dnevno, po telefonu se pogovarjajo povprečno 24,95 minut dnevno, brskanje po spletu (na telefonu, tablici ali računalniku) jim vzame povprečno 73,64 minut dnevno, revije in časopise berejo povprečno 12,82 minut dnevno, na družbenih omrežjih pa preživijo povprečno 45,11 minut dnevno (Slika 15).
• Starši predšolskih otrok, ki so bili vključeni v vzorec, so na običajen dan v dnevnem povprečju izpostavljeni različnim medijem (možno prekrivanje več medijev, na primer branje revij in poslušanje radia hkrati) 369,58 minut (Tabela 6).
• Dnevna ekranska izpostavljenost staršev v njihovem prostem času znaša na običajen dan povprečno 212,05 minut (Tabela 6).
• Starši v neslužbenem času različnim medijem¹ posvetijo povprečno 249,82 minut na dan, s svojim predšolskim otrokom se igrajo povprečno 103,18 minut dnevno (Slika 15 in Slika 37).
• Povprečna medijska izpostavljenost predšolskih otrok po mnenju njihovih staršev znaša 120,54 minut dnevno (Tabela 15).
• Povprečna ekranska izpostavljenost predšolskih otrok po mnenju njihovih staršev znaša 83,63 minut dnevno (Tabela 15).
• Primeren dnevni ekranski limit za predšolske otroke naj znaša v povprečju 64,62 minut dnevno po mnenju staršev. To je 19,01 minut manj od povprečne dnevne izpostavljenosti predšolskih otrok, ki znaša 83,63 minut po oceni istega vzorca (Slika 64).
• Pri primerjavi vzorca iz 2015 (Rek, Milanovski 2016) z vzorcem iz 2022 se v kontekstu izpostavljenosti medijem in ekranom pojavijo sledeči premiki mej treh razredov (malih, srednjih in velikih uporabnikov) za: a) izpostavljenost medijem: STARŠI – spodnja meja vzorca razreda velikih porabnikov ((s)VUM) se je zamaknila iz 6 ur na 6 ur in 45 minut, torej za 45 minut, zgornja meja vzorca malih ((s)SUM) se je dvignila za 1 uro, iz 3 na 4 ure (Tabela 7). OTROCI – spodnja meja vzorca razreda velikih porabnikov ((o)SUM) se je zvišala za 15 minut, iz 2 na 2 uri in 15 minut, pri malih porabnikih ((o)MUM) se je zgornja meja izpostavljenosti znižala za 15 minut, iz 1 ure in 15 minut na maksimalno 1 uro (upoštevali smo vse starostne skupine (11m – 6 let) predšolskih otrok) (Tabela 11). b) izpostavljenost ekranom: STARŠI – v vzorcu 2022 respondent pripada razredu (s)VUE, ko je prekoračil mejo izpostavljenosti ekranom 3 ure in 45 minut. Ta je v vzorcu 2015 za velike porabnike ekranov znašala 2 uri in 15 minut. Zamik meje razreda znaša 1 uro in 30 minut (Tabela 9).
• Na podlagi zbranih podatkov vzorca 2022 in delitve v tri razrede po izpostavljenosti ekranom predšolskih otrok so (o)VUE pred ekrani več kot 2 uri in 15 minut dnevno, (o)SUM med 1 uro do vključno 2 uri in 15 minut dnevno, (o)MUE do največ 1 uro dnevno (Tabela 13).
•  Vzorec vzgojiteljev v 99 % sestavljajo ženske (Slika 13).
• Po oceni vzgojiteljev predšolski otroci v varstvu največ časa v kontekstu izpostavljenosti medijem poslušajo pesmice (CD, MP3), kar traja v povprečju 32,01 minut dnevno (Slika 38).
•  Po mnenju vzgojiteljev so predšolski otroci v varstvu ekranom izpostavljeni povprečno 6,46 minut dnevno (Slika 38).
• Vzgojitelji so ocenili, da predšolski otroci v njihovem varstvu ogledu zabavnega programa namenijo povprečno 5,95 minut dnevno, ogledu izobraževalnega programa pa povprečno 6,19 minut dnevno (Slika 38).
• Na podlagi podatkov, zbranih s strani vzgojiteljev, večjih razlik med medijsko in ekransko izpostavljenostjo mlajših (0-3 let) in starejših (4-6 let) skupin predšolskih otrok v vzorcu ni (Slika 39).
• Na podlagi odgovorov vzgojiteljev otroci v starosti od 4 do 6 let dnevno v povprečju več časa namenijo gledanju zabavnih in izobraževalnih programov, medtem ko otroci iz jasli dnevno v povprečju dlje poslušajo pesmice in radijski program v živo (Slika 39).
• Vzgojitelji v slovenskih vrtcih, ki so sodelovali pri zbiranju podatkov, v svojih oddelkih v 96,36 % lastnih elektronskih pripomočkov otrok ne odobravajo, 78,15 % je odgovorilo, da bi bilo potrebno postaviti omejitve in pravila o tem, kaj lahko otrok v medijih gleda (Slika 42 in Tabela 21).
• 71,47 % vzgojiteljev vzorca pisnih priporočil glede rabe medijev v vrtcu s strani vodstva nima, hkrati se jih je 69,64 % strinjalo, da bi morala biti ta napisana in enaka v vseh izobraževalnih ustanovah predšolske vzgoje v Sloveniji (Slika 62 in Slika 63).
• Povprečje odgovorov staršev v kontekstu primerne starosti otroka za samostojno uporabo pametnega telefona za zabavo znaša 10,58 let (Slika 43).
• Za celodnevni ekranski limit za predšolske otroke pri 15 minutah se je opredelilo 11,97 % vzgojiteljev, pri 30 minutah 39,52 % vzgojiteljev, pri 60 minutah 26,95 % vzgojiteljev in pri 0 minutah 12,57 % vzgojiteljev (Slika 54).
• 83,69 % vzgojiteljev se v zadnjih treh letih ni udeležilo vsaj dvournega izobraževanja o medijih (Slika 55).
• Vzgojitelji, ki so na podlagi delitve vzorca v razrede (v)VUE, (v)SUE, (v)MUE v skupini večjih uporabnikov ekranov, po zbranih podatkih izbirajo daljše čase pri vprašanju primernega dnevnega limita ekranske izpostavljenosti predšolskih otrok v primerjavi z vzgojitelji, ki se znotraj našega vzorca izkazujejo za manjše uporabnike ekranov (Slika 58).
• Starši so v 67,22 % bili mnenja, da so s priporočili glede uporabe medijev za otroke seznanjeni (Slika 59).
• Pediater se je o vplivu medijev na otroka do njegovega 3. leta starosti pogovoril le s 17.19 % staršev (Slika 61).

¹ Upoštevali smo sledeče z mediji povezane aktivnosti vzorca: starš gleda televizijo v živo, starš uporablja računalnik za neslužbene namene, starš se pogovarja po telefonu za neslužbene namene, starš brska po spletu (uporaba različnih naprav), starš bere revije, časopise za neslužbene namene, starš uporablja družbena omrežja.

Poročilo so pripravili: dr. Mateja Rek, dr. Predrag Ljubotina, Sabina Mešič, mag. in Anja Bašin

Mediji in predšolski otroci v Sloveniji 2016

Raziskava MEDIJI IN PREDŠOLSKI OTROCI V SLOVENIJI je sestavljena iz mnenj staršev in vzgojiteljev do vključno 6-letnih otrok na celotnem območju Slovenije. Celotno poročilo je na voljo tukaj, povzetek rezultatov pa najdete spodaj.

Raziskava, ki je potekala v slovenskih vrtcih, prikazuje izpostavljenost medijem tako predšolskih otrok (v domačem okolju kot v okviru organiziranega varstva), kot tudi njihovih staršev in vzgojiteljev. Vprašanja se nanašajo tudi na prisotnost naprav v okolju otroka. Pomemben sklop raziskave je ugotavljanje večje izpostavljenosti medijem v povezavi z  vplivi na zdravje in obnašanje otrok. V raziskavi so izpostavljena tudi mnenja o postavljanju pravil glede uporabe medijev in priporočenih dnevnih limitov. Raziskava je potekala v letu 2015 (pregled literature, testiranje  vprašalnika, pridobljene podatkov). Pridobivanje podatkov je potekalo na podlagi papirnih in spletnih vprašalnikov.

Ključne besede: mediji, predšolski otroci, vzgojitelji, starši, ekrani, omejitve

Povzetek ključnih ugotovitev

Priloge so objavljene spodaj. Za več informacij smo dosegljivi. Ključne ugotovitve empiričnega dela raziskave so:

• Starši v povprečju za neslužbene namene gledajo TV uro in 15 min, uporabljajo računalnik dobro uro, se pol ure pogovarjajo po telefonu, dobre četrt ure berejo revije in časopisje in dobri dve uri na dan poslušajo radio.
• Zgornja tretjina staršev (glede medijske izpostavljenosti) ima skoraj 4-krat večjo izpostavljenost kot spodnja tretjina. Medijsko intenzivni starši, ki so v povprečju manj izobraženi in mlajši, hkrati tudi več telefonirajo.
• Do triletni otroci so povprečno dnevno izpostavljeni okvirno dve uri na različnih napravah, medtem ko se ta čas približuje trem uram med 4 in 6-letnimi otroci. Starejša skupina uporablja računalnik in v povprečju igra elektronske igre 30 minut dnevno.
• Pasivna izpostavljenost TV je veliko večja (skoraj 80 minut) v primerjavi z aktivnim gledanjem (36 minut).
• Če je otrok v zgornji tretjini otrok glede izpostavljenosti (veliki uporabnik medijev), je povprečno izpostavljen medijem kar 5-krat več, kot če je v spodnji skupini (mali uporabnik medijev).
• Če so starši več izpostavljeni medijem (zgornja tretjina), so tudi otroci skoraj dvakrat več izpostavljeni medijem.
• Otroci v oddelku gledajo ekran povprečno okoli četrt ure dnevno. Pri tem prihaja do velikih razlik med oddelki.
• Prisotnost medijev v spalnici otroka je relativno majhna.
• Povečini lastni elektronski pripomočki otrok v vrtcu niso zaželeni.
• Tako starši kot vzgojitelji so skoraj enotnega mnenja, da je potrebno postaviti pravila/omejitve o tem, kaj sme otrok gledati. Manj postavljajo omejitve mladi in manj izobraženi.
• Primerna starost za samostojno uporabo pametnega telefona, video iger in brskanja po internetu je po mnenju večine staršev med 10 in 11 leti.
• Dnevni ekranski limit po mnenju staršev naj bi v povprečju znašal za do triletne otroke tri četrtine ure, za 4 do 6-letne pa malo manj kot eno uro. Za nižje izobražene in medijsko intenzivne starše tudi precej več. Mnenja vzgojiteljev se zelo razlikujejo med seboj (večino mnenj je med 15 minutami in eno uro dnevno).
• V okviru 8-urnega varstva v vrtcu naj bi za tri četrtine vzgojiteljev znašal ekranski limit pod 15 minutami dnevno. Večji limit si zamišljajo vzgojitelji, ki so sami večji uporabniki ekrana.
• Manj kot polovica staršev je seznanjena s priporočili glede uporabe medijev za otroke. Le vsak 20-ti starš se je pogovoril s pediatrom o vplivu medijev na otroka.
• Več kot 75 % vzgojiteljev nima pisnih priporočil glede uporabe medijev v oddelku. Skoraj dve tretjini jih je mnenja, da bi morala biti priporočila napisana in enaka za vse vrtce.
• Ni enotnega mnenja med starši in vzgojitelji ali se predšolski otrok iz medijev lahko nauči veliko koristnega in ali so izobraževalni DVD-ji zelo koristni pri učenju predšolskih otrok. Bolj to mislijo starši, ki so sami veliko izpostavljeni medijem ali pa so veliko izpostavljeni njihovi otroci.
• Če so starši sami veliki uporabniki in/ali so veliki uporabniki gledanja ekranov njihovi otroci, starši ne razpoznavajo toliko negativnih učinkov medijev na razvoj govora, obnašanje in na zdravje predšolskih otrok.
• Otroci, ki so veliki uporabniki ekrana, so po mnenju staršev večkrat pretežki za svojo višino kot tisti iz skupine malih uporabnikov ekrana.
• Starši otrok, ki so bolj izpostavljeni medijem, bolj priznavajo povečano agresivnost svojih otrok. Tudi vzgojitelji zlasti pri starejši skupini otrok razpoznavajo povezavo med agresivnostjo in medijsko izpostavljenostjo.
• Otroci, ki so veliki uporabniki medijev, v vseh pogledih statistično značilno več posnemajo medijske junake, večkrat nosijo v vrtec izdelke, ki jih vidijo v medijih, starši pa jim večkrat kupijo izdelke povezane z mediji.