Medijska pismenost kot orodje soočanja z dezinformacijami 2024
V letu 2024 smo prav tako izvedli dodatno kvalitativno raziskavo, s katero smo podrobneje preučili in osmislili del že pridobljenih numeričnih podatkov na temo vloge medijske pismenosti kot orodja soočanja z lažnimi novicami in dezinformiranjem. S tem pa smo ponovno sočasno dali glas mladim, študentom. Pogovarjali smo se o njihovem zaupanju v medije, razumevanju pomena financiranja in lastništva medijev, praksah preverjanja informacij v medijih, odnosu do varovanja osebnih podatkov ter navadah spremljanja informativnih oddaj in političnih vsebin.
Izbrani pristop nam zagotavlja bolj celovito razumevanje te družbene problematike in razkriva individualne primere soočanja z zavajajočimi in neresničnimi novicami. Ker se naš vir informacij, v obliki subjektivnih ocen, stališč, mnenj, nanaša na osebne medijske izkušnje, navade in kompetence vprašanih, nam daje podrobnejši vpogled v procese in dejavnike, ki vplivajo na razvoj z mediji povezanih gledišč, spretnosti in navad, ter zveze med njimi.
Pridobljeno znanje lahko koristi tako prihodnjim generacijam, kot tudi ključnim deležnikom, odgovornim načrtovalcem in izvajalcem medijskega opismenjevanja v mikro in makro okoljih, kot so družine, izobraževalne ustanove, lokalne in državne skupnosti, ter nenazadnje družbi na splošno.
Celotno poročilo je dosegljivo tukaj: Medijska pismenost kot orodje soočanja z dezinformacijami 2024.
Poročanje mladih o medijski vzgoji v naši družbi 2023
Zbiranje primarnih podatkov o medijski pismenosti, ki v okviru Infrastrukturnega programa Medijska pismenost Fakultete za uporabne družbene študije poteka že od leta 2013, se osredotoča na različne segmente populacije, pri čemer posebno pozornost namenja tudi ranljivim skupinam, kot so predšolski otroci, osnovnošolci in srednješolci. V obdobju 2022–2027 akumulacija podatkovnih baz poteka drugič, kar nam omogoča dosleden pregled trendov in stanj ter primerjave rezultatov odraščajočih populacij v Sloveniji s tega področja v daljšem časovnem obdobju. Da bi te ugotovitve še bolje razumeli, smo v 2023 izvedli dodatno kvalitativno raziskavo (poleg kvantitativne), s katero smo sočasno dali glas mladim. Zanimalo nas je, kako sami poročajo o medijski vzgoji, ki so je bili deležni v obdobju odraščanja v naši družbi. Vir informacij (v obliki ocen, stališč, mnenj), ki smo jih v preteklosti pridobivali s strani odraslih (staršev, vzgojiteljev in učiteljev), tokrat predstavljajo osebne izkušnje oseb, katere so bile edukacijsko-vzgojnih procesov na tem področju v preteklosti dejansko deležne. Ta pristop nam je sočasno zagotovil bolj celovito razumevanje te družbene problematike. Dobili smo vpogled v z mediji povezane postopke in dejavnike, ki vplivajo na medijsko vzgojo, razvoj navad in pridobivanje kompetenc medijske pismenosti, ter zveze med njimi. Pridobljeno znanje lahko zato posredno koristi prihodnjim generacijam, neposredno pa vsem ključnim deležnikom, odgovornim načrtovalcem in izvajalcem medijskega opismenjevanja v mikro in makro okoljih, kot so družine, ustanove (vrtci in šole), lokalne in državne skupnosti, ter nenazadnje družbi na splošno.
Celotno poročilo je dosegljivo tukaj: Poročanje mladih o medijski vzgoji v naši družbi 2023.
Mediji in srednješolci v Sloveniji 2024
V poročilu Mediji in srednješolci v Sloveniji so predstavljeni v letu 2024 zbrani primarni podatki v obliki stališč, mnenj in ocen srednješolcev na nacionalni ravni, zadevajoč njihove osebne izkušanje, prakse in poglede v povezavi z mediji ter določna življenjska področja (psihofizično počutje, vedenje itd.). Akumulacija te statistične baze s fokusom na omenjeni ranljivi skupini se je v okviru Infrastrukturnega programa – zbiranje, vodenje in arhiviranje podatkov o medijski pismenosti realizirala že drugič. Popis stanja in trendov v domačem okolju ter primerljivost rezultatov aktualnih analiz z ugotovitvami po Mateji Rek in Kristini Milanovski Brumat (2016) pa predstavljata pomenljivo podporo in doprinos k znanosti v slovenskem prostoru. Sveženj meritev ne odpira le priložnosti za nadaljnjo raziskovalno delo, temveč služi kot izhodišče za razvoj, načrtovanje in implementacijo ustreznih pobud, smernic, učnih načrtov in vzgoje medijskega opismenjevanja v državi. Lastne podatke dopolnjujemo tudi z nekaterimi ugotovitvami Statističnega urada RS (SURS) in dela Mladina 2020 po Lavrič et al. (2021).
Celotno poročilo je dosegljivo tukaj: Mediji in srednješolci v Sloveniji 2024.
Mediji in osnovnošolski otroci v Sloveniji (1.-6. razred) 2023
Podatke smo v letu 2023 zbirali po vzoru Mediji in osnovnošolci v Sloveniji po Rek, Milanovski Brumat (2016) s strani njihovih staršev. Primarno so nas zanimale medijske navade in vzgoja. Uporabili smo en merski instrument – spletni anketni vprašalnik (Priloga 2_ Izvoz anketni vprašalnik), v katerem prevladujejo vprašanja zaprtega tipa z izjemo enega, ki dopušča proste odgovore (V22). Respondenti so odgovarjali na 27 sklopov – skupaj 98 vprašanj in podvprašanj. K raziskavi smo pozvali 6 največjih ali urbanih in 18 manjših ali ruralnih osnovnih šol ali njihovih podružnic iz vsake od 12-ih slovenskih regij.
Celotno poročilo je dosegljivo tukaj: Mediji in osnovnošolci (1.-6. razred) v Sloveniji 2023.
Mediji in predšolski otroci v Sloveniji 2022
V letu 2022 smo raziskovali medijske navade, ki jih predšolski otroci razvijajo, in vzgojo, katere so deležni, zato smo z uporabo spletnega vprašalnika odgovore pridobili s strani njihovih staršev in vzgojiteljev. Respondenti so ocenili, kakšni so časovni okvirji izpostavljenosti medijem in ekranom njihovih predšolskih otrok, otrok v varstvu in tudi njih samih. Preverili smo stališča staršev in vzgojiteljev glede postavljanja omejitev ter njihova opažanja v kontekstu zdravja, razpoloženja, telesne teže, agresivnosti in posnemanja junakov predšolskih otrok. Respondenti so nam povedali, ali so seznanjeni s priporočili glede uporabe medijev predšolskih otrok. Zanimalo nas je tudi, ali imajo vzgojitelji vzorca jasne usmeritve glede uporabe medijev s strani vodstva, ali so se v zadnjih dveh letih udeležili vsaj dvournega izobraževanja o medijih in ali se je pediater pogovoril s starši vzorca o vplivu medijev na otroka do otrokovega tretjega leta starosti. Sklop vprašanj se je nanašal še na področje refleksivnosti respondentov, njihovo preverjanje informacij, pridobljenih iz različnih medijev, in njihovo osebno zaupanje v medije.
Celotno poročilo je dosegljivo tukaj: Mediji in predšolski otroci v Sloveniji 2022.
Medijska pismenost – Slovenija 2020
Predstavljena podatkovna zbirka vsebuje kvantitativno zbrane podatke mnenj oseb glede tematik medijske pismenosti. Mnenja smo zajeli s 115-imi spremenljivkami (od tega 9 demografskih spremenljivk).
Celotno poročilo je dosegljivo tukaj: Medijska pismenost – Slovenija 2020.
Ostale raziskave in analize izberite v zgornjem menuju.
"Lahko smo ponosni, da imamo v Sloveniji dejavno civilno družbo, marsikateremu politiku ni prijetno poslušati kritik, a te so nujne za razvoj družbe," je v Odmevih na vprašanje o povezanosti s civilno družbo odgovorila sokoordinatorica Levice Asta Vrečko. [...]
Vor dem Spiel kritisierte Herthas Trainer den Regierenden Bürgermeister Berlins, weil der lieber Olympia schaute. So verpasste Kai Wegner nun, wie der Zweitligist im Elfmeterschießen gegen Freiburg verlor. [...]
Lord Doyle apologises for his past association with a former Labour councillor who admitted indecent child image offences. [...]