Vpliv računalniških iger na razvoj otrok in mladostnikov
Če se osredotočimo na otroke in mladostnike iz naše okolice, lahko dokaj hitro ugotovimo, da gre za generacijo »odvisnežev« od računalniških iger. Tukaj gre za dve zelo zaskrbljujoči dejstvi. Prvo je, da računalniške igre postajajo dejansko čedalje bolj realistične, podobne filmom in vsakdanjemu, nasilnemu svetu. V sebi nosijo zgodbo, kateri je potrebno slediti, da igralec oz. igralci pridejo do željenega cilja. Ker se uporabniki dejansko lahko preko posamičnih igralnih enot skupinsko povežejo v določeno igro (multiplayer games – večja motiviranost za igranje), pridemo do drugega zaskrbljujočega dejstva in sicer do izsledkov anket, ki so pokazale, da otroci in mladostniki v kontaktu z raznoraznimi mediji, preživijo tudi po več ur dnevno. Čas naj bi bil celo primerljiv s časom, ki ga preživijo v šoli. Ker so v današnjem času računalniške igre že postale nov medij, in ker so mediji dejansko sredstva za prenašanje raznoraznih informacij po kanalih do uporabnikov, se nam lahko začne porajati vprašanje, kakšen vpliv imajo na razvoj in življenje otrok in mladostnikov. Tema, ki nas najbolj zanima je, kaj prineseta skupnega medij in nasilje:
Mediji in nasilje; Prav vsi sodobni mediji poročajo o nasilju, ki se dnevno dogaja po svetu. Prav tako so na podlagi nasilja ustvarjene tudi mnoge, med mladimi priljubljene video igre. Raziskave, ki so jih opravljali v Ameriki so pokazale, da se vplivi izpostavljenosti nasilja preko medijev, kažejo v posnemanju in prevzemanju agresivnega vedenja. Če je posameznik pogosto izpostavljen nasilnim prizorom, postane manj občutljiv za slednje. Študije z eksperimenti so tudi pokazale, da se bodo otroci, ki pogosto gledajo nasilje ali so priča nasilju, zelo pogosto znašli na sodišču še pred dopolnjenim tridesetim letom.
Niso vse igre škodljive
Potrebno pa se je zavedati, da ne obstajajo le nasilne računalniške igre. V bistvu je med samimi igrami prisotnih več žanrov. Tako poznamo.:
- Akcijske računalniške igre; glavni izziv je dokazovanje fizične moči in sposobnosti. Akcijska igra je časovno omejena, kar pomeni, da mora biti igralec ves čas zbran in hitro odziven. Igre vzpodbujajo koordinacijo oči in rok.
- Pustolovske računalniške igre; glavni izziv je reševanje ugank in raziskovanje. Običajno gre za zgodbo, ki jo igralec spoznava postopno z reševanjem ugank in zapletov. Tovrstne igre spodbujajo radovednost in kreativno razmišljanje.
- Miselne računalniške igre; izziv je, da igralec igra proti računalniku ali se poveže s prijatelji in igra z njimi ali proti njim. Gre za družabne igre, ki spodbujajo hitro in logično razmišljanje.
- Igre igranja vlog; izziv je, da se igralec vživi v lik, ki ga igra in živi neko drugo življenje znotraj virtualnega sveta. Značilnost teh iger je, da običajno nimajo konca, v sodobnem času pa gre predvsem za igranje negativnih likov, bojevnikov in podobno.
- Simulacijske računalniške igre; posnemajo resnično življenje, npr. vožnja avtomobila ali igre socialnih razmerij. Značilnosti so koordinacija rok in oči, ter odziv na reakcijo ob spremembah (socialne igre).
- Strateške računalniške igre; običajno so narejene na podlagi zgodovinskih dogodkov. Skozi zabavo in razmišljanje zagotavljajo dokončanje igre. Igralec je običajno tretja oseba in ima nadzor nad vsem dogajanjem.
- Športne računalniške igre; gre za igre z ekipnimi in individualnimi športi. Igralec si izbere lik, ostale upravlja računalnik. Igre spodbujajo natančnost, preciznost in fizične ter organizacijske sposobnosti.
Nasilne in agresivne igre dokazano spodbujajo nasilno in agresivno vedenje pri otrocih in mladostnikih. Žal je tako, da večina, sploh starejših otrok in mladostnikov praviloma igra nasilne igre, ki pri njih puščajo, ne samo posledic agresije in nasilja, ampak tudi občutke krivde, otopelost, slabšo koncentracijo in podobno.
Dejstvo je, da lahko današnji otroci, v razvitem svetu, že od malih nog dalje sedijo za računalnikom. Po raziskavah pa je glavna aktivnost otrok prav igranje računalniških iger. In kdo jim omogoča dostop? Kdo jih vodi pri prvih korakih do virtualnega sveta? Kdo jih nadalje nadzira in usmerja? Mi, starši smo tisti, ki smo odgovorni za ravnanje svojih otrok. Dolžni smo spremljati otrokovo početje na računalniku in drugih medijih. Zavedati se je potrebno, da niso vse računalniške igre namenjene otrokom in prav starši morajo vzpostaviti temeljna pravila in s tem nadzor nad stopnjo varnosti. R.H.
LITERATURA: MEH, MATEJA (2012) Vpliv računalniških iger na otroke
Najnovejši komentarji